STA novice / Dnevnik: Vrhovno državno tožilstvo s pobudo za oceno ustavnosti zakona o kazenskem postopku

Iz pobude je razvidno, da je Šketa pozval k oceni ustavnosti 160.a člena zakona o kazenskem postopku, ki določa, da državnemu tožilcu roke in način usmerjanja predpiše vlada.

Pozval je tudi k oceni ustavnosti 5. člena uredbe o sodelovanju državnega tožilstva, policije in drugih pristojnih državnih organov in institucij pri odkrivanju in pregonu storilcev kaznivih dejanj ter delovanju specializiranih in skupnih preiskovalnih skupin, ki državnemu tožilcu nalaga obveznost pisnega dajanja navodil in predlogov policiji za ukrepanje v predkazenskem postopku, in 12. člena iste uredbe.

Po navedbah Dnevnika je za generalnega državnega tožilca ustavno sporno, da roke in način tožilskega usmerjanja ne določa zakon, temveč uredba vlade. Kot nedopustno navaja tudi obveznost pisnih navodil in domnevo, po kateri tožilec prevzame usmerjanje predkazenskega postopka šele po podanih pisnih navodilih policiji. Kot je razvidno iz pobude, gre po mnenju tožilstva za pomembna pravna vprašanja ustavnopravnega položaja državnega tožilstva v okviru izvršilne veje oblasti, saj izpodbijane določbe omogočajo posege v tožilske pristojnosti, s tem pa tudi v njihovo neodvisnost in samostojnost.

"Izpodbijane določbe rušijo vzpostavljeni kazenskopravni sistem, znotraj katerega politični del izvršilne veje oblasti nima in ne sme imeti vpliva na državnotožilski del," so zapisali v ponudi.

Pravosodno ministrstvo je za ustavno sodišče že pripravilo mnenje, v katerem pojasnjuje, da so z zakonskimi spremembami in vladno uredbo želeli zgolj določiti jasen pravni okvir za usmerjanje policije, ki pred tem ni vedno omogočal transparentnosti pri izvajanju tožilskih usmeritev. Za ministrstvo prav tako ni problematično, da se je trenutek, od katerega dalje se domneva, da je tožilec prevzel usmerjanje policistov, zamaknil do njegovih konkretnih pisnih usmeritev, saj je kasnejše vsebinsko odločanje še vedno v tožilčevih rokah, še navaja Dnevnik.