STA novice / DZ danes ni glasoval o novem predlogu zakona o elektronskih komunikacijah

Temeljni cilj zakona je prenos evropske direktive oz. t. i. evropskega zakonika o elektronskih komunikacijah v slovenskih pravni red, je pojasnil minister, pristojen za digitalno preobrazbo, Mark Boris Andrijanič.

Zakon tako med drugim spodbuja povezljivost in uporaba visokozmogljivih omrežij po vsej Sloveniji, potrošnikom olajšuje zamenjavo ponudnikov storitev, ki bo odslej brezplačna, predvideva pa tudi vzpostavitev javnega sistema obveščanja in alarmiranja. Prav tako je med cilji zakona krepitev varnosti elektronskih storitev.

Iz dela opozicije je slišati kritike na račun zakona, ker omogoča izločanje določenih proizvajalcev opreme s trga in posega v neodvisnost Agencije za komunikacijska omrežja in storitve RS (Akos).

Predlagani zakon pa uživa podporo poslancev koalicije in poslanske skupine DeSUS, kjer med drugim pozdravljajo krepitev varnosti elektronskih storitev in ugodnosti, ki jih prinaša uporabnikom teh storitev.

Po besedah ministra se s sprejemom zakona mudi, ker Slovenija zamuja s prenosom omenjene direktive. Evropska komisija je tako danes proti 10 državam članicam EU, tudi Sloveniji, začela postopek pred Sodiščem EU zaradi zamude pri prenosu evropskega zakonika o elektronskih komunikacijah.

Vendar na današnji seji poslanci o predlogu zakona niso glasovali, saj je del opozicije vložil predlog za razpis posvetovalnega referenduma o sprejemu zakona o elektronskih komunikacijah.

"Ker predlog zakona zaradi napovedi referenduma ne bo mogel biti sprejet v naslednjih 30 dneh, je Slovenija izgubila zadnjo priložnost, da bi se izognila tožbi Evropske komisije in visokim kaznim zaradi nepravočasnega prenosa EU direktive," so po seji sporočili iz vladne službe za digitalno preobrazbo.

So pa poslanci na glasovanju zavrnili dopolnili k zakonu, ki ju je pripravila poslanska skupina LMŠ in zadevata določanje meril pri presoji potencialnih dobaviteljev z visokim tveganjem. Kot je na seji pojasnil Jani Möderndorfer (LMŠ), bi se s tema dopolniloma "vsaj malo popravilo vtis, da ne omejujemo svobodne gospodarske pobude". Vlada dopolnil ne podpira, saj so po besedah Andrijaniča v nasprotju z evropskimi smernicami.