STA novice / Na ustavnem sodišču pobuda za zadržanje izvedbe volitev v DZ

Decembra 2019 je namreč ustavno sodišče zaradi nesorazmerne velikosti nekaterih volilnih okrajev ugotovilo neustavnost dela volilne zakonodaje. Zakon o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v državni zbor je bil namreč neustaven zaradi prevelikih razlik med posameznimi okraji. Ustavno sodišče je državnemu zboru postavilo dveletni rok za odpravo neustavnosti, poslanci pa so nato spremembe zakona, s katerim so spremenili meje nekaterih volilnih okrajev, sprejeli februarja lani.

A je po mnenju vlagateljev ustavne pritožbe zakon kljub tem spremembam še vedno neustaven. Kot so spomnili v pritožbi, je bilo na zadnjih državnozborskih volitvah leta 2018 največje razmerje med velikostjo volilnih okrajev glede na število volilnih upravičencev 1:3,73. Ustavno sodišče je tedaj ugotovilo, da zaradi tako velikih odstopanj ni več mogoče govoriti o približno enaki velikosti volilnih okrajev, so spomnili.

Z zakonsko novelo, s katero so uvedli spremembe v 15 okrajih, pa razmerje med najmanjšim in največjim okrajem znaša 1:2,7. Po mnenju pritožnikov novela tako ne odpravlja ugotovljene neustavnosti, saj so tudi pri spremenjenih mejah odstopanja med posameznimi okraji bistveno večja, kot bi bilo še dopustno. "Zakon torej le navidezno odpravlja nesorazmerja med okraji in je bil sprejet samo zato, da so poslanci javno prikazali, kako jim je uspelo uresničiti odločitev ustavnega sodišča," so zapisali v pritožbi.

Menijo tudi, da je volilna kampanja pred letošnjimi volitvami "neenakopravna, nepravična, nepoštena, nesvobodna in neustavna". Zato bi bilo treba po njihovem mnenju vse postopke v zvezi z volitvami takoj prekiniti in zaustaviti, volitve pa preložiti, dokler ne bo zagotovljena enakopravnost vsem nastopajočim kandidatom. Zato predlagajo absolutno prednostno obravnavo in začasno zadržanje izvajanja volilnih opravil oz. volitev.