STA novice / Delež okoljskih davkov v Sloveniji se v zadnjih letih zmanjšuje
petek, 22.4.2022
Ljubljana, 22. aprila (STA) - Delež okoljskih davkov se v primerjavi z vsemi davki in socialnimi prispevki v Sloveniji od leta 2015 naprej zmanjšuje. Tedaj je znašal 10,3 odstotka, v 2020 pa 7,4 odstotka, je ob dnevu Zemlje sporočil državni statistični urad.
Delež okoljskih davkov se je v petletnem obdobju precej zmanjšal, ugotavlja statistični urad.
Na drugi strani sta se v primerjalnem obdobju povečala delež ločeno zbranih komunalnih odpadkov v celotni količini zbranih komunalnih odpadkov in delež prebivalstva, priključenega na čistilne naprave z vsaj sekundarno stopnjo čiščenja. Prvi kazalnik se je povečal za 3,4 odstotne točke na 72,2 odstotka, drugi pa za 7,3 odstotne točke na 67,3 odstotka. V primerjavi z letom 2019, pred izbruhom pandemije covida-19, pa sta se deleža obeh kazalnikov leta 2020 zmanjšala, in sicer prvi za 0,6 odstotne točke in drugi za 0,2 odstotne točke.
Energetska produktivnost se je leta 2020 v primerjavi z 2015 povečala za 15 odstotkov. V istem časovnem obdobju sta se povečali tudi snovna in vodna produktivnost, prva za 12 in druga za devet odstotkov. Bruto bilančni presežek dušika na kmetijskih zemljišč v uporabi je bil leta 2020 rekordno nizek in je znašal 32 kilogramov na hektar, kar je bilo za 13 kilogramov manj kot v 2015.
Lesna zaloga se je v istem obdobju povečala za tri odstotke. Vrednost kazalnika je sicer v porastu, a ne v tako intenzivnem kot pred 10 do 15 leti.
Delež kmetijskih zemljišč v uporabi se je v zadnjih petih letih povečal za 0,4 odstotne točke in je leta 2020 znašal 23,9 odstotka. Delež akvakulture se je v petletnem obdobju povečal za 2,5 odstotne točke, v primerjavi z 2019 pa zmanjšal za 3,2 odstotne točke.
Delež površin kmetijskih zemljišč v uporabi ekoloških kmetij in kmetij v preusmeritvi je bil ponovno večji. Upoštevajoč celotno površino kmetijskih zemljišč v uporabi je njihov delež v 2020 znašal 10,8 odstotka, medtem ko je bil leta 2015 8,9-odstoten.
Po kazalniku o neskladnih vzorcih pitne vode zaradi onesnaženosti z bakterijo E.coli se je kakovost pitne vode na vseh štirih oskrbovalnih območjih v zadnjih petih letih izboljšala. Najbolj izrazit napredek je bil viden pri malih oskrbovalnih območjih, pri katerih je delež neskladnih vzorcev v 2015 znašal dva odstotka, v 2020 pa 0,4 odstotka. Pri najmanjših oskrbovalnih območjih je delež neskladnih vzorcev leta 2015 znašal 7,6 odstotka, leta 2020 pa 5,6 odstotka, je še izpostavil statistični urad.
Zadnje novice
-
Državna revizijska komisija razveljavila del javnega naročila za elektronski temperaturno-terapijski list
6.2.2026 -
Bruselj z 20. svežnjem sankcij proti Rusiji v dodatne omejitve na področjih energetike in finančnih storitev (dopolnjeno)
6.2.2026 -
V Levici s predlogom za enako število prostih dni vsako leto (dopolnjeno)
6.2.2026 -
EU naložila spremembo zasnove družbenega omrežja TikTok (dopolnjeno)
6.2.2026 -
Založba Rokus Klett s pobudo za oceno ustavnosti zakona o potrjevanju učnih gradiv
6.2.2026 -
Preiskovalna komisija o domnevno ukradenih otrocih bo pridobljeno dokumentacijo predala tožilstvu
6.2.2026 -
Tožba glede referendumske kampanje o prostovoljnem končanju življenja zaustavlja več predlogov
6.2.2026 -
Rubež na del socialne pomoči ne bo mogoč (dopolnjeno)
6.2.2026 -
Odbor DZ pripravil predlog novele zakona o bančništvu na sprejem
6.2.2026 -
Ustavno sodišče v prednostno obravnavo vprašanja nezastaranja odstranitve črne gradnje
6.2.2026 -
Vlada o izhodiščih za omejitev družbenih omrežij za mlajše od 15 let (dopolnjeno)
5.2.2026 -
Odbor DZ s podporo zakonu o izvajanju nekaterih državnih nalog na Pošti Slovenije
5.2.2026