STA novice / Delež okoljskih davkov v Sloveniji se v zadnjih letih zmanjšuje
petek, 22.4.2022
Ljubljana, 22. aprila (STA) - Delež okoljskih davkov se v primerjavi z vsemi davki in socialnimi prispevki v Sloveniji od leta 2015 naprej zmanjšuje. Tedaj je znašal 10,3 odstotka, v 2020 pa 7,4 odstotka, je ob dnevu Zemlje sporočil državni statistični urad.
Delež okoljskih davkov se je v petletnem obdobju precej zmanjšal, ugotavlja statistični urad.
Na drugi strani sta se v primerjalnem obdobju povečala delež ločeno zbranih komunalnih odpadkov v celotni količini zbranih komunalnih odpadkov in delež prebivalstva, priključenega na čistilne naprave z vsaj sekundarno stopnjo čiščenja. Prvi kazalnik se je povečal za 3,4 odstotne točke na 72,2 odstotka, drugi pa za 7,3 odstotne točke na 67,3 odstotka. V primerjavi z letom 2019, pred izbruhom pandemije covida-19, pa sta se deleža obeh kazalnikov leta 2020 zmanjšala, in sicer prvi za 0,6 odstotne točke in drugi za 0,2 odstotne točke.
Energetska produktivnost se je leta 2020 v primerjavi z 2015 povečala za 15 odstotkov. V istem časovnem obdobju sta se povečali tudi snovna in vodna produktivnost, prva za 12 in druga za devet odstotkov. Bruto bilančni presežek dušika na kmetijskih zemljišč v uporabi je bil leta 2020 rekordno nizek in je znašal 32 kilogramov na hektar, kar je bilo za 13 kilogramov manj kot v 2015.
Lesna zaloga se je v istem obdobju povečala za tri odstotke. Vrednost kazalnika je sicer v porastu, a ne v tako intenzivnem kot pred 10 do 15 leti.
Delež kmetijskih zemljišč v uporabi se je v zadnjih petih letih povečal za 0,4 odstotne točke in je leta 2020 znašal 23,9 odstotka. Delež akvakulture se je v petletnem obdobju povečal za 2,5 odstotne točke, v primerjavi z 2019 pa zmanjšal za 3,2 odstotne točke.
Delež površin kmetijskih zemljišč v uporabi ekoloških kmetij in kmetij v preusmeritvi je bil ponovno večji. Upoštevajoč celotno površino kmetijskih zemljišč v uporabi je njihov delež v 2020 znašal 10,8 odstotka, medtem ko je bil leta 2015 8,9-odstoten.
Po kazalniku o neskladnih vzorcih pitne vode zaradi onesnaženosti z bakterijo E.coli se je kakovost pitne vode na vseh štirih oskrbovalnih območjih v zadnjih petih letih izboljšala. Najbolj izrazit napredek je bil viden pri malih oskrbovalnih območjih, pri katerih je delež neskladnih vzorcev v 2015 znašal dva odstotka, v 2020 pa 0,4 odstotka. Pri najmanjših oskrbovalnih območjih je delež neskladnih vzorcev leta 2015 znašal 7,6 odstotka, leta 2020 pa 5,6 odstotka, je še izpostavil statistični urad.
Zadnje novice
-
Socialni partnerji ne nasprotujejo nadaljevanju postopka glede zakona o nacionalnem demografskem sklad (daljše)
13.11.2026 -
Začel se je postopek imenovanja novega predsednika Državne revizijske komisije
13.11.2026 -
Zagovornik načela enakosti opozarja na tveganje diskriminacije zaradi predlagane prepovedi zakrivanja obrazov
13.11.2026 -
Svet EU in Evropski parlament z dogovorom za povečanje števila emisijskih kuponov za industrijo (dopolnjeno)
13.11.2026 -
Kabinet predsednika vlade s spleta umaknil gradivo o Snavu, Pirc Musar pričakuje vabila na seje (dopolnjeno)
13.11.2026 -
POPRAVEK: V DZ še predloga za podelitev statusa mestnih občin Jesenicam in Ravnam na Koroškem
13.11.2026 -
Objavljen razpis za direktorja urada za preprečevanje pranja denarja
13.11.2026 -
Dopolnila k proračunu za leto 2028 brez podpore odbora
13.11.2026 -
S predlogom novele obvezna presoja požarne varnosti tudi za nekatere posege v stavbe
13.11.2026 -
Občine v številkah: Največ obsojenih na prebivalca v Škocjanu
13.11.2026 -
Predlog novega odloka o Snavu zgolj z možnostjo vabljenja šefov države, DZ in opozicije
12.11.2026 -
Pravna mreža poziva poslance k zavrnitvi novele zakona o volilni in referendumski kampanji
12.11.2026