STA novice / Evropska komisija za vzpostavitev evropske zbirke zdravstvenih podatkov (dopolnjeno)

Prvi steber bi obsegal primarne podatke, torej tiste, ki jih posameznik pridobi v zdravstvenih ustanovah. Komisija želi zagotoviti, da bodo lahko posamezniki bolje nadzorovali svoje podatke. Lahko bodo takoj dostopali do svojih podatkov v elektronski obliki ter jih delili z drugimi zdravstvenimi ustanovami v svoji in drugih državah EU. Na voljo pa jim bodo tudi informacije o tem, katere ustanove so dostopale do njihovih podatkov.

Državljani so lahko po besedah evropske komisarke za zdravje Stele Kiriakides prepričani, da bodo njihovi osebni zdravstveni podatki obravnavani skrbno, pri čemer bodo zagotovljena varnost. "Imeli bodo popoln nadzor nad svojimi podatki," je zagotovila.

V okviru prvega stebra želijo okrepiti tudi deljenje podatkov med posameznimi ustanovami. Določiti želijo zahteve glede interoperabilnosti sistemov in varnosti. V skladu s predlogom pa bo obvezna tudi vzpostavitev enotnega formata elektronske zdravstvene dokumentacije.

Kot je na predstavitvi predloga uredbe povedala Kiriakidesova, bo tako lahko nekdo, ki sicer živi na Portugalskem, na primer v Franciji prejel zdravila brez nepotrebnega ponovnega opravljanja zdravniških pregledov. Lokalni zdravnik v Parizu bo namreč imel dostop do recepta v francoščini in bo lahko predpisal zdravila.

Drugi steber medtem obsega sekundarno uporabo podatkov, torej za namene raziskav in oblikovanja javnih politik. Za nadzor nad izdajo dovoljenj za dostop do podatkov predlog predvideva vzpostavitev posebnih nacionalnih organov. Pri tem v Bruslju poudarjajo, da bo v sekundarnem stebru mogoče do podatkov dostopati samo v anonimizirani obliki.

Vzpostavitev te zbirke bo tako imela koristi tudi za zdravstvene ustanove, ki se jim bodo zmanjšali stroški, obenem pa bodo lahko izboljšale oskrbo bolnikov. Lažje bo tudi zdravljenje na daljavo. Raziskovalci bodo lahko medtem dostopali do večje količine podatkov, dostop pa bo imela tudi industrija.

"Raziskovalci in industrija bodo lahko uporabili vse te podatke, na podlagi česar bi lahko razvili nova zdravila, antibiotike nove generacije in novo zdravstveno opremo," je pojasnila komisarka.

"Ključni besedi sta zaupanje in spoštovanje. Celoten okvir spoštuje državljane in bolnikove pravice. Za to, da bo vse skupaj delovalo, pa je ključno zaupanje," je še povedala.

Nova zbirka bo sicer po izračunih komisije prinesla tudi finančne koristi. Z uvedbo zbirke podatkov za primarno uporabo naj bi v desetih letih pridobili 5,5 milijarde evrov, med drugim zdravstvene ustanove in posamezniki. Boljša uporaba podatkov za sekundarno uporabo pa bo prinesla 5,4 milijarde evrov gospodarskih koristi v desetih letih.

Za financiranje vzpostavitve celotnega sistema so predvidena dodatna finančna sredstva v višini 810 milijonov evrov, od tega večinoma iz evropskih skladov.

Kdaj bodo dostopni prvi podatki v okviru zbirke, je po navedbah virov pri EU odvisno od pogajanj s Svetom EU in Evropskim parlamentom. Pričakovati je, da bi lahko ta trajala od leta in pol do dveh let. Prvi podatki iz elektronske zdravstvene dokumentacije, vključno z e-recepti, pa bi bili lahko v bazi eno leto po uveljavitvi, torej leta 2025, navajajo viri.