STA novice / Okrogla miza: Krajši delovni čas prihodnja realnost, ne utopija

V Sloveniji je poln delovni čas po zakonu o delovnih razmerjih 40 ur na teden, po posebnem zakonu ali kolektivni pogodbi pa lahko tudi od 36 do 40 ur na teden. Za zaposlitve za poln delovni čas veljajo vse pravice po delovni in pokojninski zakonodaji, je v predavanju na dogodku v Ljubljani pojasnila generalna direktorica direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela na ministrstvu za delo Katja Rihar Bajuk. Pri ostalih zaposlitvah z elementi krajšega delovnega časa (med drugim po posebnih predpisih), so pravice sorazmerne, je spomnila.

Na okrogli mizi, ki se je odvila v okviru dogodka, je predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič opozorila, da je od uvedbe osemurnega delovnika oz. 40-urnega delovnega tedna minilo že več kot 100 let in da je čas za odločne korake proti skrajševanju polnega delovnika.

Ob tem je pozdravila možnost prostovoljnega skrajšanja polnega delovnega časa na 30 ur tedensko, ki je predvidena v koalicijski pogodbi, in se obregnila ob tiste, ki so se ob omembi te določbe takoj postavili na okope. "Da se, če smo v to prepričani, če smo za to pripravljeni, če vsi razumemo, da je treba v 21. stoletju vendarle delati nekaj, kar je dobro za ljudi, ne samo za konkurenčnost in kapital. Ali lahko enkrat postavimo v ospredje ljudi?" se je vprašala.

Slovenija z razpravo o krajšanju delovnega časa ob ohranitvi višine plače in pravic zamuja že 10, 15 let, je ocenil tudi direktor za kadrovske zadeve in član uprave v Pivovarni Laško Union ter podpredsednik Združenja delodajalcev Slovenije Gregor Rajšp. V tem času se je po njegovih besedah zgodilo marsikaj, med drugim projektno delo, karierne pavze, delo po pogodbah, ki temeljijo na produktih, ne na delovnem času, je naštel. V pogovorih o krajšanju delovnega časa je zato treba upoštevati širšo sliko, tudi vse nove oblike dela, je pozval.

Sicer pa danes niso več posamezniki tisti, ki se prek pošiljanja življenjepisov oglašujejo delodajalcem, temveč so delodajalci tisti, ki morajo oglaševati delovna mesta in privabiti kadre, je navedel. Teh danes na trgu primanjkuje, kar je treba upoštevati tudi v luči še večjih potreb po delavcih, ki bi jih imel za posledico krajši delovni čas, je dodal.

Polona Domadenik Muren z ljubljanske ekonomske fakultete se je strinjala, da je v zadnjih letih prišlo do velikih sprememb. Današnja generacija po njenih besedah ne prenaša avtoritete, temveč išče mentorje, prav tako jim ne leži delo od 8. do 16. ure in podobno. Odgovor na to naj bi bil tudi krajši delovni čas, o katerem pa naj bi se ne smelo več govoriti kot o atipični obliki dela, saj da se ga s tem stigmatizira.

Zdaj se vse vrti okoli merjenja delovnega časa, v prihodnje pa bi bilo treba pravico do pokojnine računati na osnovi vplačanih prispevkov, je menila.

Krajši delovni čas ima glede na obstoječe raziskave številne pozitivne učinke, je v nadaljevanju pojasnila Sara Tement z mariborske filozofske fakultete. Zaposleni so po njenih besedah manj izpostavljeni stresu, produktivnost se poveča.

A dosedanje raziskave so bile izvedene v idealnih pogojih, je izpostavila in posvarila, da v vseh panogah uvedba ne bi bila tako enostavna. Poleg tega je treba razmisliti, kako bi razbremenili zaposlene, kjer skrajšani delovnik ne bi bil mogoč.

Jasmina Alić, ambasadorka uvajanja krajšega delovnega časa, ki je sodelovala pri uvedbi skrajšanega delovnika v mednarodni korporaciji v petih državah, pa je poudarila, da delavec še nikoli ni bil tako obremenjen kot danes, zaposleni pa so pogosto več z delodajalcem kot družino.

Prepričana je, da bi s štiridnevnim delovnim tednom na dolgi rok pridobili vsi - delavci, podjetja in država. Te novosti pa se ne da implementirati čez noč, temveč je treba najprej analizirati vsako delovno mesto, kar zahteva čas. Za vsako podjetje je potreben univerzalen pristop, je pojasnila.

Današnji dogodek z naslovom Krajši delovni čas - utopija ali prihodnja realnost? je organiziral E-Študentski Servis skupaj z ZDS v okviru EU projekta Regijski center za dostojno delo Ljubljana, katerega partner je tudi Svet gorenjskih sindikatov.