STA novice / Društvo državnih tožilcev zadržano do koncepta enovitega tožilca

Predsednik društva Boštjan Valenčič pozdravlja vsa prizadevanja izvršilne in zakonodajne veje oblasti v smeri izboljšav delovanja pravosodnega sistema. Pri tem si želi, da se upošteva mnenje pravne znanosti in stroke ter da so posegi plod raziskovalnega dela strokovnjakov in dognanj sodne prakse.

Glede instituta enovitega tožilca so v tem trenutku odprta še številna vprašanja, je za STA povedal Valenčič. Čeprav so spremembe dobrodošle, bo treba te dileme predhodno rešiti. S tem v zvezi bi bilo smiselno izpostaviti tudi idejo o specializiranem sodišču, ki bi bilo stvarno pristojno za najtežje delikte s področja gospodarskega kriminala, korupcije in organizirane kriminalitete.

Društvo že dlje časa opozarja tudi na zastarelost zakona o kazenskem postopku, ki je potreben vsaj prenove, čeprav bi v društvu raje videli, da se spiše na novo. Veljavne procesne določbe namreč ne omogočajo hitrega postopanja, predvsem v kazenskih postopkih z večjim številom obtožencev, težjih gospodarskih in korupcijskih zadevah ter zadevah z mednarodnim elementom. "Med drugim bi se na ta način izognili zastaranju kazenskega pregona v številnih odmevnih kazenskih postopkih," je ocenil Valenčič.

Nestrpno pričakujejo tudi spremembe zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, na pomanjkljivosti te zakonodaje tožilci opozarjajo že vrsto let. Zakon bi bilo smotrno prenoviti na način, da bi omogočal odvzem vsakršnega premoženja, katerega zakoniti izvor ni dokazan. Stvarno pristojnost zakona bi v društvu razširili na vsa sodišča v državi in jim omogočili, da tistim z nedokazanim izvorom premoženja lahko naložijo plačilo ustrezno odmerjenega denarnega zneska. Zakon so v društvu že spisali in ga poslali na ministrstvo za pravosodje, vendar odziva do zdaj še niso prejeli.

Valenčič znova opozarja na strahotno kadrovsko podhranjenost državnih tožilstev, od vlade pričakujejo takojšnje imenovanje že izbranih kandidatov. Ob tem še menijo, da je treba v zakonodajo vgraditi varovalko, ki bo izvršilni veji oblasti onemogoča poseganje v postopek izbire strokovnjakov, ki naj postanejo državni, pa tudi evropski delegirani tožilci.

Nenazadnje pa je končno treba urediti status državnega tožilca, upoštevaje nezdružljivost funkcije ter zagotoviti ustrezne materialne pogoje za poglobljeno in učinkovito delo organa pregona, je sklenil.