STA novice / Nevladniki proti dodatnemu spodbujanju plina v prometu

Podpisniki pisma menijo, da je ruska invazija na Ukrajino pokazala, da naša nadaljnja odvisnost od uvoza fosilnih goriv ni le grožnja podnebju, temveč ogroža tudi zanesljivost oskrbe z energenti, kar nas postavlja v ranljiv položaj z vidika energetske varnosti, so danes sporočili iz društva Focus.

Nevladne organizacije so odprto pismo s pozivom Evropskemu parlamentu in državam članicam posredovale po spremembah predloga Evropske komisije za uredbo o infrastrukturi za alternativna goriva, da bi v okviru revizije zakonodaje vključili dodatne polnilnice za zemeljski plin.

Evropska komisija pričakuje, da se bo število tovornjakov, ki jih poganja zemeljski plin, do leta 2030 povečalo na 510.000. To bi povzročilo porabo 18,5 milijonov ton plina vsako leto. Če se ti načrti uresničijo, bi do leta 2030 sektor cestnega prometa in ladijskega prometa porabil 26 odstotkov vsega plina, ki smo ga iz Rusije uvozili lani, so zapisali v Focusu.

Zemeljski plin je, kot so poudarili, fosilno gorivo in uhajanje metana med njegovim pridobivanjem, transportom in rabo ima močan učinek na segrevanje ozračja.

"Surovin za biometan, ki se prikazuje kot rešitev za te pomanjkljivosti, je premalo, da bi zadostile sektorjem, ki že danes porabijo velike količine zemeljskega plina. Zato je še toliko težje razumeti spodbujanje zemeljskega plina v prometu v času, ko bo treba začeti z njegovim opuščanjem v sektorjih, kot sta proizvodnja električne energije in ogrevanje," so izpostavili v Focusu.

Zmanjšanje naše odvisnosti od vseh fosilnih goriv je zahtevna naloga, vendar v cestnem tovornem prometu obstajajo rešitve, so prepričani v nevladni organizaciji in kot primer navedli električne tovornjake. "S povečanjem rabe zemeljskega plina v prometu bo naloga še težja, saj uvajamo zemeljski plin v načine prevoza, ki se lahko elektrificirajo, hkrati pa poslabšamo evropsko energetsko varnost in ogrozimo doseganje podnebnih ciljev," so ponovili.

V Focusu so, kot so dodali, na veliko zastopanost zemeljskega plina v načrtih za razogljičenje prometa v Sloveniji že opozarjali. Slovenski akcijski program za alternativna goriva v prometu predvideva do leta 2030 9552 vozil na stisnjen zemeljski plin (od tega 355 težkih komercialnih vozil in 1154 avtobusov) ter 4337 težkih komercialnih vozil na utekočinjen zemeljski plin.

Tudi zaradi prevelikega zanašanja na zemeljski plin je bila Slovenija v poročilu mreže Transport & Environment, katere članica je tudi organizacija Focus, od vseh držav EU ocenjena s 13. mestom, glede na cilje, ki jih je Slovenija na področju prometa vključila v nacionalni energetsko podnebni načrt.