STA novice / Ministrstvo: Sežigalnice le tam, kjer bo to varno za ljudi in okolje

Na ministrstvu za okolje in prostor so podrobneje pojasnili določila uredbe o opravljanju obvezne državne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov, potem ko je Zdravniška zbornica Slovenije danes opozorila na njene pomanjkljivosti.

"Z uredbo, ki jo je vlada sprejela na dopisni seji 10. maja, se ne strinjajmo, ker omogoča podeljevanje koncesij za sežiganje odpadkov oziroma sežigalnice za dobo najmanj 30 let brez predhodne presoje vpliva sežiganja na okolje, čeprav se bo s podelitvijo koncesije praktično določilo tudi mesto oz. lokacija sežigalnice," so zapisali na zbornici.

Na ministrstvu pojasnjujejo, da pridobitev koncesije ne bo zadostni pogoj za obratovanje sežigalnice, saj bo moral koncesionar izvesti postopke za njeno umestitev v prostor in pridobiti vsa predpisana soglasja in dovoljenja.

"V postopkih umestitve v prostor s celovito presojo vplivov na okolje in v postopku presoje vplivov na okolje bodo preverjene vse okoliščine in vplivi. Vsi nadaljnji postopki so zakonsko določeni in so nujno potrebna varovalka, da bodo objekti umeščeni v prostor na način, ki ne bo predstavljal nevarnosti okolju in ljudem," zagotavljajo.

Postopki umeščanja v prostor, vključno s celovito presojo vplivov na okolje, in ostali okoljski upravni postopki, sicer po pojasnilih ministrstva niso predmet uredbe, saj te postopke urejajo drugi predpisi.

Ob tem so na ministrstvu izpostavili, da količine nastalih odpadkov v Sloveniji od leta 2013 naraščajo, leta 2019 jih je po podatkih ministrstva za okolje in prostor nastalo za 8,4 milijona ton. Iz osnutka novega operativnega programa ravnanja z odpadki izhaja, da bodo letne slovenske potrebe po sežigu gorljivih komunalnih odpadkov v naslednjih desetletjih približno 180.000 ton.

Energetska predelava komunalnih odpadkov se izvaja predvsem v napravah za soproizvodnjo električne energije in toplote, ki uporabljajo gorivo, pripravljeno iz gorljivih frakcij nereciklabilnih komunalnih odpadkov. "Gre za sežig in ne sosežig gorljivih frakcij nereciklabilnih komunalnih odpadkov, ki nastajajo kot ostanki predelave v centrih za ravnanje s komunalnimi odpadki," so pojasnili.

Ker se vse bolj omejuje izvoz odpadkov v tujino, ker so tuje sežigalnice visoko zasedene, se poleg občutnega višanja cen ravnanja z odpadki, pojavljajo tudi težave z oddajanjem teh odpadkov in posledično njihovim kopičenjem na odlagališčih Slovenije, kar bo preprečevalo doseganje ciljev EU o zmanjšanju odpadkov na odlagališčih.

"Zato je treba zagotoviti trajne rešitve, kot je izgradnja lastnih kapacitet za termično obdelavo odpadkov. To so sežigalnice, ki seveda morajo biti umeščene v prostor v skladu s prostorsko in okoljsko zakonodajo," so jasni.

Za učinkovito izrabo toplotne energije je ob tem ključni dejavnik bližina porabnikov toplotne energije. To po pojasnilih ministrstva pomeni, da bo treba sežigalnice postavljati v bližini porabnikov, kot so sistemi daljinskega ogrevanja, saj bi v nasprotnem primeru izgube zaradi prenosa toplotne energije izničile pozitivne učinke sežiganja odpadkov, povezane s pridobivanjem energije.

V Sloveniji trenutno obratuje ena sežigalnica z letno zmogljivostjo sežiganja goriva iz obdelanih komunalnih odpadkov in blat čistilnih naprav v skupni letni količini 30.000 ton, kar ustreza povprečni letni vhodni toplotni moči goriva okoli 20 megavatov.

Cilj uredbe je, kot so še sporočili z ministrstva, zgolj določiti predmet in pogoje za podelitev koncesije za izvajanje državne javne službe. Koncesionar bo izbran na podlagi javnega razpisa, v katerem bo eden od pogojev tudi doseganje okoljskih standardov, mejnih vrednosti emisij in možnosti umestitve v prostor. Gre torej za akt, s katerim bo država podelila koncesijo za postavitev objektov za energetsko izrabo odpadkov, so pojasnili.