STA novice / V uporabi nova gradbeno-prostorska zakonodaja

Gradbeni zakon prinaša novosti med drugim pri izdaji gradbenega dovoljenja. Instrukcijski rok za izdajo dovoljenja je za objekte brez vplivov na okolje, če ima investitor vso potrebno dokumentacijo in nihče od stranskih udeležencev gradnji ne nasprotuje, po novem 30 dni.

Enostavnejše je pridobivanje uporabnega dovoljenja za enostanovanjske hiše, za kar je potrebna izjava nadzornika gradnje, da je bila ta skladna s projektno dokumentacijo in da izpolnjuje bistvene zahteve. Pri tem ni pogoja, da mora biti dokončana tudi fasada.

Investitorji lahko po novem objekte, ki ne potrebujejo okoljske presoje, na lastno odgovornost začnejo graditi že na podlagi dokončnega, ne šele pravnomočnega gradbenega dovoljenja.

Do vzpostavitve sistema eGraditev bo pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja še vedno tudi plačilo komunalnega prispevka. Ko bo pa ta sistem za elektronsko poslovanje v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja vzpostavljen, se bo plačilo komunalnega prispevka odmerilo pred začetkom gradnje.

Med začasne objekte so po novem uvrščeni tudi montažni oz. že izdelani objekti, ki se jih postavi v primeru izrednih razmer, ter skladiščne stavbe za dopolnitev obstoječe dejavnosti znotraj industrijskih in prometnih območij. Slednje lahko podjetniki postavijo za obdobje do treh let, nato morajo pridobili gradbeno dovoljenje za stalen objekt na tem mestu.

Uveden je pojem manjša rekonstrukcija, ki premošča vrzel med vzdrževalnimi deli in rekonstrukcijo. Gre za dela, kot je dograditev odprtih stopnišč in dvigal. Zanje ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja, ampak se izvajajo na podlagi pisnega mnenja pooblaščenega strokovnjaka, ki mora nato ustreznost izvedenih del pisno potrditi. Za manjše rekonstrukcije, ki pomenijo manjše povečanje prostornine ali prizidave zunanjega stopnišča ali dvigala, je treba pridobiti tudi soglasje občine glede skladnosti s prostorskim aktom.

Nadzor nad gradnjo nezahtevnih objektov lahko po novem izvajajo tudi občinski inšpektorji.

Novosti so glede legalizacije objektov, in sicer je mogoče za stavbe, ki so bile zgrajene pred 1. januarjem 2005 brez gradbenega dovoljenje ali v nasprotju z njim, pridobiti dovoljenje za objekt daljšega obstoja. S tem dovoljenjem se šteje, da imajo tudi uporabno dovoljenje.

Poleg tega se po zakonu šteje, da imajo uporabno dovoljenje enostanovanjske stavbe, ki so bile zgrajene na podlagi gradbenega dovoljenja pred 1. junijem 2018, zanje ni bil izrečen inšpekcijski ukrep in so vpisane v kataster nepremičnin.

Določba, da je treba pri projektiranju objektov prometne in energetske infrastrukture, državnih objektov, bolnišnic ipd. uporabljati informacijsko podprto projektiranje (t. i. BIM), se bo začela uporabljati tri leta po uveljavitvi zakona, torej z letom 2025.

Zakon o urejanju prostora med drugim prinaša projektni pristop k sprejemanju prostorskih aktov. Pri državnih prostorskih načrtih bo ustanovljena projektna skupina, tako da bo delo potekalo hkrati med vsemi strokami. Postopek celovite presoje vplivov na okolje in postopek priprave prostorskih izvedbenih aktov sta integrirana tako za državne kot za občinske prostorske akte. Dodan je nov, delni združeni postopek, ki omogoča dodaten način sočasne priprave državnih prostorskih aktov in izdaje celovitega dovoljenja.

Medtem ko je prejšnji zakon določal, da je skrajni rok za sprejetje novih občinskih prostorskih načrtov 31. december 2021, lahko občine, ki tega še niso storile - ob sprejemanju novega zakona decembra 2021 je bilo takšnih 26 - te sprejmejo do konca leta 2024.