STA novice / Evropski parlament prihodnji teden o podnebnem svežnju in vojni v Ukrajini (ozadje)

Nemec je na evropskih volitvah leta 2019 na listi SD za Fajonovo in Milanom Brglezom dobil največ glasov, po potrditvi nove sestave državnega zbora, ko je Fajonovi prenehal mandat evropske poslanke, pa mu je DZ 18. maja uradno potrdil mandat.

Evropski poslanci se bodo v alzaški prestolnici zbrali v ponedeljek, ko bodo poslanci seznanjeni z več poročili, potekala pa bo tudi slovesnost ob 60. obletnici skupne evropske kmetijske politike.

Torek bo skoraj v celoti namenjen razpravam o podnebnih politikah EU v okviru svežnja Pripravljeni na 55. To je načrt EU s ciljem, da do leta 2050 doseže podnebno nevtralnost. Zato se morajo sedanje ravni emisij toplogrednih plinov v naslednjih desetletjih znatno zmanjšati. Kot vmesni korak k podnebni nevtralnosti je EU zastavila svoje podnebne ambicije do leta 2030 in se zavezala, da bo do tega leta zmanjšala emisije za vsaj 55 odstotkov.

Parlament bo sprejel svoja stališča o osmih predlogih glede omenjenega svežnja. Zakonodajni predlogi med drugim predvidevajo reformo sistema trgovanja z izpusti, spremembe standardov za izpuste ogljikovega dioksida za osebne avtomobile in lahka gospodarska vozila, sprejetje novega cilja EU glede ponorov ogljika ter oblikovanje novega sklada za pomoč tistim, ki jih najbolj prizadene revščina na področju energije in mobilnosti pri soočanju s povečanimi stroški energetskega prehoda.

Poslanke in poslanci bodo v torek popoldne z visokim zunanjepolitičnim predstavnikom EU Josepom Borrellom razpravljali o prizadevanjih EU za reševanje posledic vojne v Ukrajini za tretje države.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen bo parlamentu predstavila odločitev Bruslja o odobritvi poljskega načrta za okrevanje in odpornost. Poljska bo 23,9 milijarde evrov nepovratnih sredstev in 11,5 milijard evrov v ugodnih posojilih prejela le, če bo izvedla reforme, potrebne za obstoj pravne države, je v četrtek v Varšavi sicer opozorila von der Leynova.

V sredo bodo poslanci ponovno razpravljali o Ukrajini, in sicer naj bi jim predsednik Evropskega sveta Charles Michel in predvidoma tudi von der Leynova predstavila rezultate zadnjega izrednega vrha EU, na katerem so voditelji dosegli dogovor o šestem svežnju sankcij proti Rusiji, ki vključuje delni embargo na uvoz ruske nafte.

Parlament bo nagovoril tudi predsednik ukrajinske vrhovne rade, Ruslan Štefančuk, v okviru cikla razprav To je Evropa pa tudi irski premier Micheal Martin. To bo tretja v ciklu razprav, potem ko so marca poslanke in poslanci pozdravili estonsko premierko Kajo Kallas, maja pa so izmenjali mnenja z italijanskim predsednikom vlade Mariom Draghijem.

Pred koncem plenarnega zasedanja naj bi v četrtek poslanke in poslanci sprejeli resolucijo, v kateri naj bi pozvali k prvem sklopu sprememb ustanovnih dokumentov EU v skladu s predlogi, ki so bili oblikovani v okviru konference o prihodnosti Evrope, v kateri so sodelovali tudi številni državljani članic EU.

Na konferenci, ki je potekala eno leto in se je končala maja, je bilo obravnavanih več področij institucionalne reforme, kot sta odprava glasovanja s soglasjem v Svetu EU na večini področij ter razširitev pristojnosti EU, med drugim na področjih zdravja in energije. Resolucija naj bi bila sprejeta pred vrhom Evropskega sveta 23. in 24. junija, na katerem bi voditelji EU lahko uradno začeli postopek z vzpostavitvijo konvencije, ocenjujejo v parlamentu.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in Emmanuel Macron, predsednik Francije, ki predseduje Svetu EU, sta v začetku maja na sklepnem dogodku konference o prihodnosti Evrope v Strasbourgu podprla spremembe pogodb Evropske unije. Podprla sta sklic konvencije za revizijo pogodb, za katero se je zavzel Evropski parlament.

Ob robu plenarnega zasedanja v Strasbourgu bo za kulturni pridih v sredo poskrbela slovesnost za dobitnika evropske filmske nagrade občinstva lux, kjer so državljani EU o zmagovalcu lahko odločali med filmi Beg režiserja Jonasa Poherja Rasmussena, Velika svoboda avstrijskega režiserja Sebastiana Meiseja in Quo Vadis, Aida? Jasmile Žbanić iz Bosne in Hercegovine.