STA novice / Članice EU z dogovorom o zaostritvi pravil za uvedbo nadzora na notranjih mejah (dopolnjeno)

Doseženi dogovor, ki bo izhodišče za pogajanja z Evropskim parlamentom, določa bolj strukturirane postopke ponovne uvedbe nadzora na notranjih schengenskih mejah, navajajo v Svetu EU.

Kriteriji in utemeljitve držav članic za ponovno uvedbo nadzora bodo v skladu z dogovorom držav članic bolj objektivni, med drugim bodo morale opraviti oceno tveganja. Poleg tega bodo s podaljševanjem nadzora obveznosti držav članic pri utemeljevanju vse bolj zahtevne. To bo komisiji omogočilo temeljitejšo analizo nujnosti in sorazmernosti nadzora na notranjih mejah.

Poleg tega pogajalsko izhodišče Sveta EU predvideva, da bo lahko neposredno prizadeta država članica zahtevala posvetovanja z drugimi članicami, ki jih bodo morale tudi opraviti.

V primeru podaljšanja nadzora tudi po izteku dveh let in pol pa bo morala Evropska komisija izdati priporočilo, v katerem bo ocenila, ali je nadzor sorazmeren in potreben. Priporočilo bo moralo vključevati tudi časovnico za odpravo nadzora, ki jo bo morala država članica upoštevati.

Na Svetu EU dodajajo, da dogovor upošteva nedavno razsodbo Sodišča EU, ki je pojasnilo, da lahko članica schengenskega območja ob resni grožnji za svoj javni red ali notranjo varnost znova uvede nadzor na svojih mejah, vendar pri tem ne sme prekoračiti najdaljšega celotnega trajanja šestih mesecev.

Besedilo uveljavlja tudi nove alternativne ukrepe nadzoru na notranji meji, med temi so učinkovitejši okvir za policijski nadzor na obmejnih območjih članic.

Notranja ministrica Bobnar je na zasedanju poudarila, da Slovenija načelno podpira predlog reforme zakonika o schengenskih mejah. Slovenija načelno ne nasprotuje ponovni uvedbi nadzora na notranjih mejah, vendar mora biti ta vedno skladen z načeli sorazmernosti in nujnosti. Predvsem pa mora biti to začasen ukrep, uveden šele, ko so izčrpani drugi alternativni ukrepi, so sporočili z notranjega ministrstva.

"Ukrepa, ki ni časovno omejen, tako ne morem podpreti," je dejala. Ob tem je spomnila na dejstvo, da več držav članic že vrsto let ohranja nadzor na notranjih mejah v nasprotju s temeljnim načelom schengenskega območja, in - kot je nedavno ugotovilo Sodišče EU - tudi v nasprotju z obstoječim pravnim redom.

Avstrija je nadzor na mejah s Slovenijo in Madžarsko uvedla na vrhuncu begunske krize leta 2015 in ga ves čas podaljšuje. Nazadnje so ga sredi maja podaljšali še za pol leta, med razlogi pa navedli tudi vojno v Ukrajini.

Pogajalsko izhodišče, o katerem so se danes dogovorile članice, sicer vključuje še ukrepe za boj proti izkoriščanju migrantov v politične namene, in sicer z zmanjšanjem števila prehodov na zunanjih mejah ter okrepitvijo nadzora na mejah. Gre predvsem za odziv na dejanja Belorusije, ki je po mnenju Bruslja na meje z EU namerno pošiljala migrante z Bližnjega vzhoda.

Ukrepi v dogovoru pa obsegajo še možnost hitrega sprejemanja pravil glede omejitev potovanj na zunanjih mejah v primeru zdravstvenih kriz, kot je pandemija covida-19.