STA novice / Ministrica Švarc Pipan prejela letno poročilo vrhovnega sodišča
torek, 14.6.2022
Ljubljana, 14. junija (STA) - Predsednik vrhovnega sodišča Damjan Florjančič je ministrici za pravosodje Dominiki Švarc Pipan predal letno poročilo o učinkovitosti in uspešnosti sodišč v letu 2021. Ob tem mu je zagotovila, da se bo zavzemala za neodvisnost in spoštovanje zaupanja v sodno vejo oblasti ter spoštljiv dialog med vsemi deležniki.
"Rušenje zaupanja in grobi posegi v neodvisnost sodstva v zadnjem obdobju so nedopustni in vplivajo na pogled državljank in državljanov v pravosodni sistem, so na ministrstvu za pravosodje zapisali v sporočilu za javnost.
Ob tem so dodali, da je ministrica kot svojo ključno prioriteto mandata izpostavila dosledno spoštovanje in udejanjanje vladavine prava kot temeljnega kamna političnega in pravnega sistema države.
Ministrica in predsednik vrhovnega sodišča sta se tudi strinjala, da bi se predstavniki vseh treh vej oblasti sestajali bolj pogosto in na ta način izboljšali delovanje vseh vej oblasti, so še sporočili.
Poročilo sicer med drugim ugotavlja, da je slovensko sodstvo tudi glede na epidemiološke razmere lani poslovalo uspešno. Sodišča so obvladovala prejete zadeve. Glede na leto 2019 se je število prejetih zadev zmanjšalo za štiri odstotke, povprečni čas rešitev pa se je zmanjšal za 0,2 meseca. Zmanjšalo se je tudi število rešenih zadev, povprečen čas rešitve pomembnejših zadev pa se je podaljšal za 0,3 meseca.
V sodstvu sicer od ministrstva za pravosodje pričakujejo, da pripravi dolgoročno strategijo reševanja prostorskih problemov sodišč po vsej državi. Med drugim so v poročilu izpostavili, da sodišča v Ljubljani delujejo na različnih lokacijah in v večinoma neprimernih in preobremenjenih prostorih.
Področje informatizacije in tudi siceršnje posodabljanje poslovanja sodišč je pomembno prispevalo k zmanjševanju vpliva epidemije covida-19 in učinkovitosti poslovanja sodišč, so zapisali v poročilo. Dodali so, da se pri projektih na vrhovnem sodišču srečujejo s težavami zaradi bega visoko strokovnih kadrov s področja informatike, nadomestiti pa jih je skoraj nemogoče.
Glede varnosti sodnikov so navedli, da je nujno treba spremeniti zakonodajo, ki se nanaša na pregon kaznivih dejanj zoper sodnika v zvezi z opravljanjem njegove funkcije. Pregon bi se moral začeti po uradni dolžnosti, sodnika kot oškodovanca pa bi moralo zastopati državno odvetništvo enako, kot zastopa v sodnih postopkih državo kot oškodovanko. Zadeve, povezane z grožnjami ali napadi na sodnike kot nosilce sodne oblasti, bi se morale obravnavati absolutno prednostno.
Rezultati redne raziskave zadovoljstva javnosti z delovanjem sodišč, izvedene konec leta 2021, kažejo nadaljevanje premikov v smeri večjega zaupanja splošne javnosti v sodstvo, predvsem pa uporabnikov sodišč, so še zapisali v letnem poročilu.
Zadnje novice
-
Namen zakona o skladu za redke bolezni po ministrovih navedbah ni financiranje zdravljenj brez dokazov (dopolnjeno)
17.9.2026 -
Opozicija ogorčena ob imenovanju Mijiča v delegacijo DZ v Parlamentarni skupščini Sveta Evrope (dopolnjeno)
17.9.2026 -
Sodišče EU s pojasnili glede tožbe zoper španski Vueling zaradi izgubljene prtljage
17.9.2026 -
Varuhinja človekovih pravic Drenik Bavdek predsedniku DZ Stevanoviću predala letno poročilo (dopolnjeno)
17.9.2026 -
Vlada bo tatvino znova uvrstila med kazniva dejanja
17.9.2026 -
Odbor DZ za zaščito kmetijstva pred škodljivimi učinki pravil označevanja rastlin s spremembami genoma
17.9.2026 -
Vlada o gospodarskih temah
17.9.2026 -
Von der Leyen: Za varnost otrok na spletu bodo po novem odgovorne spletne platforme (dopolnjeno)
17.9.2026 -
Vlada iz izračuna cene bencina in dizla črtala biokomponente
17.9.2026 -
V načrt razvojnih programov 12 novih projektov
17.9.2026 -
Skoraj 35 let po sprejetju zakona o denacionalizaciji nerešenih še 65 zahtevkov (tema)
17.9.2026 -
Z rebalansom za kmetijstvo več, a zaradi suše morda tudi premalo
17.9.2026