STA novice / Ministri EU za zaposlovanje o platformnem delu

Platformnih delavcev naj bi bilo do leta 2025 v EU 40 milijonov. Ker je delo prek platform, kot sta denimo Uber in Wolt, nova oblika prekarnega dela, je Evropska komisija predlagala direktivo, s katero bi platformne delavce vključili v delovna razmerja in s tem v sisteme pravic, do bolniške odsotnosti, dopusta in regresa.

Kot so sporočili z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, je Mesec na zasedanju dejal, da mora EU zagotoviti, da ne bo nihče bodisi iz centra bodisi iz evropske periferije opravljal dela za plačilo, s katerim ni mogoče dostojno živeti. Ključno je, da se v EU zgradi infrastruktura solidarnosti in sisteme socialne varnosti, ki bodo namenjeni zagotavljanju dostojnega življenja in blaginje za vse.

V obravnavi direktive o ustreznih minimalnih plačah je Mesec po njihovih navedbah izpostavil, da ima Slovenija enega najnaprednejših zakonov o minimalni plači, saj mora ta za vsaj 20 odstotkov presegati minimalne življenjske stroške. V obravnavi direktive o platformnem delu pa je podčrtal, da je odprava prekarnosti in izkoriščevalskih delovnih pogojev ena od glavnih prednostnih nalog nove vlade in ministrstva, ki ga vodi.

Glede direktive o platformnem delu je Mesec poudaril, da mora biti dokazno breme na strani platform: "Da ni delavec tisti, ki mora na sodišču dokazovati, da je preko platforme v resnici v delovnem razmerju. Platforme naj dokažejo, da njihovi delavci niso v prikritih delovnih razmerjih. Tu moramo biti odločni," je dejal.