STA novice / Za predsedniški položaj pet tisočakov osnovne bruto plače, nekaterim pravicam sta se Pahor in Pečarjeva odrekla (tema)
nedelja, 26.6.2022
Ljubljana, 26. junija (STA) - Položaj predsednika republike, za katerega se bodo potegovali kandidati na jesenskih volitvah, je profesionalna funkcija. Predsednik republike prejema nekaj nad 5000 evri osnovne bruto plače, kar se že leta sicer ni spremenilo. Se je pa aktualni predsednik Borut Pahor odpovedal dnevnicam, njegova partnerka Tanja Pečar pa vsem nadomestilom.
Predsednik republike je uvrščen v najvišji, 65. plačni razred, kamor sodijo tudi predsedniki vlade, državnega zbora, vrhovnega in ustavnega sodišča. Poleg osnovne plače, ki znaša 5419,54 evrov bruto, je v skladu z zakonom o zagotavljanju pogojev za opravljanje funkcije predsednika republike upravičen do nekaterih drugih osebnih prejemkov in povračil, za te pravice pa se uporabljajo določbe zakona o poslancih.
Tako ima med drugim pravico do povračila stroškov za prevoz na delo in z dela, regresa za prehrano in letni dopust, nadomestila za ločeno življenje ter povračila stroškov za službena potovanja. Enako kot poslanci ima predsednik republike pravico do 40 dni letnega dopusta.
Borut Pahor, ki funkcijo predsednika republike opravlja zadnje desetletje, se že od začetka prvega mandata odpoveduje izplačilu dnevnic za službene poti, so za STA potrdili v predsednikovem uradu.
Ob začetku mandata se je prav tako odrekel uporabi protokolarnega objekta Brunarica z namenom racionalnejše porabe sredstev za delovanje urada. Vlada je tako 15. januarja 2013 s sklepom za upravljavca Brunarice določila javni gospodarski zavod protokolarne storitve. "Zgolj stroški vzdrževanja, brez upoštevanja nujnih obnovitvenih del, bi znašali letno okvirno med 5000 in 7000 evrov," so navedli v predsednikovem uradu.
Predsednik republike v Sloveniji sicer svoje delo opravlja v predsedniški palači, nima pa posebne rezidence, v kateri bi živel.
Tanja Pečar, zunajzakonska partnerka predsednika republike Boruta Pahorja, pa se je z izjavo odpovedala vsem proračunskim izdatkom, ki ji po zakonu pripadajo. To so pravica do mesečnega nadomestila za kritje stroškov, ki jih ima zaradi opravljanja protokolarnih in drugih družabnih obveznosti, v višini 15 odstotkov plače predsednika republike in pravica do plačane odsotnosti z dela za čas, ko opravlja protokolarne in druge obveznosti. Za ta čas bi namreč imela pravico do nadomestila plače v višini plače, ki bi jo prejela za delo na svojem delovnem mestu.
Lahko pa bi Pečarjeva uveljavljala tudi pravico prekinitve delovnega razmerja, in bi v tem času imela pravico do mesečnega prejemka v višini 20 odstotkov plače predsednika republike, česar prav tako ni storila.
Proračun urada predsednika republike nekaj več kot tri milijone evrov letno
Sredstva za delo predsednika republike in urada predsednika republike se določijo v državnem proračunu na predlog predsednika republike. Nadzor nad uporabo sredstev opravlja računsko sodišče.
Letos je za delovanje urada predsednika republike iz državnega proračuna namenjenih 3.146.591,87 evra.
Urad predsednika republike trenutno razpolaga s štirimi vozili. Prevoze predsednika republike sicer opravlja policija s svojimi vozili, razen v primerih uporabe kombija, ki je v lasti urada. Policija predsednika ter objekte, ki jih uporablja, tudi varuje 24 ur na dan. Predsednik republike je varovan po drugi najvišji stopnji, medtem ko je najvišja rezervirana za šefe tujih držav na obisku v Sloveniji.
Število zaposlenih v uradu predsednika določa kadrovski načrt. Trenutno veljavni omogoča 43 zaposlitev. Na uradu je trenutno zaposlenih šest poklicnih funkcionarjev ter 32 javnih uslužbencev; trije svetovalci predsednika svojo funkcijo opravljajo nepoklicno.
Po prenehanju funkcije leto dni pisarna in nadomestilo plače
Predsednik republike ima po prenehanju funkcije pravico do naziva bivši predsednik republike in pravico do udeležbe na državnih slovesnostih v skladu s protokolarnimi pravili.
Po prenehanju mandata ima bivši predsednik leto dni na voljo pisarniški prostor, svetovalca, administrativnega delavca ter službeno vozilo z voznikom. Prav tako ima v tem času pravico do policijskega varovanja.
Poleg tega ima nekdanji predsednik, če ne dobi ustrezne zaposlitve ali ne izpolnjuje pogojev za upokojitev, tudi pravico do enoletnega nadomestila v višini 80 odstotkov predsedniške plače. Ta pravica se lahko podaljšala še največ za eno leto, če nekdanji predsednik v tem času izpolni pogoje za upokojitev.
Zadnje novice
-
Pri Kallas brez komentarja glede postopka imenovanja Fajon
14.7.2026 -
Pol leta od uveljavitve sprememb pri delovni uspešnosti nekatera vprašanja ostajajo (tema)
14.7.2026 -
Odločanje o kandidaturi Fajon za posebno predstavnico EU naj bi odložili
13.7.2026 -
Odbor DZ potrdil predlog novele za večjo konkurenčnost podjetij
13.7.2026 -
Nekdanji minister Sajovic neupoštevanje dela izdatkov kot obrambnih pripisal birokraciji
13.7.2026 -
Po neodreditvi opozicijskih parlamentarnih preiskav komisija za poslovnik v četrtek o sklicevanju izrednih sej DZ
13.7.2026 -
V NSi zaradi odločbe ustavnega sodišča strah pred vračanjem koncesij, opozicija poudarja javni interes
13.7.2026 -
KPK vladi, DZ in DS poslala priporočila za večjo transparentnost zakonodajnih postopkov (daljše)
13.7.2026 -
Poslancu Svobode Žavbiju opomin zaradi izjav na račun Zagovornika (dopolnjeno)
13.7.2026 -
Bruselj jeseni s podlago za starostno omejitev dostopa do družbenih omrežij v EU (dopolnjeno)
13.7.2026 -
Kajzer pričakuje pojasnila glede postopka izbire Fajon za posebno predstavnico EU (dopolnjeno)
13.7.2026 -
Na poslanskih klopeh pred počitnicami še paket vladnih zakonov
13.7.2026