STA novice / SDS vložila podpise za začetek postopkov za razpis zakonodajnega referenduma o spremembah zakona o vladi (dopolnjeno)

Ključna utemeljitev za zakonodajni referendum o zakonu o vladi je bila "nepopisna šlamastika" z naftnimi derivati, je pojasnil poslanec SDS Branko Grims.

Povzročil naj bi jo predsednik vlade Robert Golob, ko je napovedal, "da bo ukinil vse tiste dobre rešitve za ljudi, ki jih je uvedla še prejšnja vlada", je dejal Grims. To po njegovem mnenju dokazuje, da je vlada neoperativna. "Si predstavljate, da tako neoperativno vlado hočejo še širiti, da bo še bolj neoperativna, ljudje pa naj to plačajo," je ocenil.

"V poletni vročini vlada Roberta Goloba spi kot zimski medved v brlogu," je dejal Grims. Zato je zagotovo pričakovati, da se bo nabralo toliko stvari, da bo možno izvesti več referendumov hkrati, je dejal.

Grims se je skliceval tudi na današnjo anketo Parsifala. "60 odstotkov slovenskih davkoplačevalcev odločno podpira to, da se prepreči povečevanje števila ministrstev v času, ko Slovenija že itak drsi v krizo," je dejal. Dodal je, da je to pozitiven znak, da ljudje njihovo odločitev o referendumu podpirajo.

Koliko podpisov državljanov so vložili, Grims ni želel razkriti, so pa v poslanski skupini SDS naknadno za STA zagotovili, da jih je več kot potrebnih 2500. Zatrdil je, da z aktivistom Vilijem Kovačičem "nimajo nič".

Za razpis referenduma bodo morali v 35 dneh zbrati 40.000 podpisov. Predsednik DZ v sedmih dneh po ustrezno vloženi zahtevi določi koledarski rok, v katerem se zbirajo podpisi volivcev. Če bi ta padel v čas med 15. julijem in 31. avgustom, predsednik DZ določi rok, ki začne teči 1. septembra, piše v referendumski zakonodaji.

Referendum bi v SDS izvedli skupaj z lokalnimi oz. predsedniškimi volitvami. Če bi zaradi morebitnih daljših rokov moral o tem odločati DZ, pa Grims računa na potrebno dvotretjinsko podporo poslancev za uskladitev datumov volitev in referenduma. "Ti referendumi potem praktično ne bi stali nič in upam, da bo toliko odgovornosti in razumnosti tudi pri vladajoči koaliciji," je dejal.

Na Državni volilni komisiji so za STA pojasnili, da bi referendum, če bi ga izvedli skupaj s predsedniškimi volitvami, ki bodo prve jeseni, stal okoli 760.000 evrov. Če bi bil izveden samostojno, pa bi izvedba referenduma stala okoli 4,2 milijona evrov, toliko je namreč stal zadnji referendum o vodah. Razlika, ki pomeni znaten prihranek, gre v največji meri na račun stroška volilnih odborov pa tudi drugih stroškov, denimo za poštne stroške za pošiljanje obvestila volivcem.