STA novice / SDS proti spremembam zakona o vladi še s pobudo za zakonodajni referendum (zbirno)

Kot ključno utemeljitev za zakonodajni referendum o spremembah zakona o vladi je poslanec SDS Branko Grims navedel "nepopisno šlamastiko" z naftnimi derivati, ki naj bi jo povzročil predsednik vlade Robert Golob, ko je napovedal njihovo podražitev. To po Grimsovem mnenju dokazuje, da je vlada neoperativna in da bi bila s širitvijo le še bolj. "Ljudje pa naj to plačajo," je dejal.

V koalicijskih poslanskih skupinah Svoboda, SD in Levica menijo, da SDS z vložitvijo podpisov državljanov za začetek postopkov za razpis zakonodajnega referenduma želi zavlačevati postopek formiranja nove vlade. Ob tem so v SD poudarili, da ima vsaka vlada možnost, da se organizira sama, v Levici pa, da se v SDS očitno še niso sprijaznili s tem, da so izgubili volitve.

Tri nova ministrstva ustanavljajo, saj želijo poskrbeti za sožitje generacij in podnebne spremembe, pravijo v Svobodi. "Taktiziranja, politična preigravanja tega napredka ne prinašajo, jemljejo nam pa dragocen čas," je dejal vodja poslanske skupine Svoboda Borut Sajovic. Hkrati je obljubil, da bodo dali vse od sebe, da najdejo ustrezne rešitve pri podražitvah hrane in energentov.

Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič bo po vložitvi podpisov za začetek referendumskih postopkov glede sprememb zakona o vladi v naslednjih sedmih dneh skladno z zakonom preverila, ali vložena pobuda ustreza zakonskim kriterijem. Če da, bodo sledili naslednji koraki, tudi določitev dneva za začetek zbiranja 40.000 podpisov, je napovedala.

Ko predsednik DZ določi rok začetka zbiranja podpisov, ima sicer pobudnik 35 dni časa za zbiranje. Po izteku tega roka pa ima sedem dni za vložitev s podpisi podprte zahteve v DZ. Če je ta popolna, ima nato še DZ sedem dni časa, da z odlokom razpiše referendum.

Od dneva razpisa referenduma do dneva glasovanja ne sme preteči manj kakor trideset dni in ne več kakor leto dni. Določitev dneva glasovanja, do katerega preteče več kot petinštirideset dni od dneva razpisa referenduma, sprejme državni zbor z dvotretjinsko večino navzočih poslancev.

O najbolj verjetnem datumu za izvedbo referenduma sicer Klakočar Zupančičeva ni želela špekulirati. V SDS bi tega izvedli sočasno z jesenskimi bodisi lokalnimi bodisi predsedniškimi volitvami.

Na Državni volilni komisiji so za STA pojasnili, da bi referendum, če bi ga izvedli skupaj s predsedniškimi volitvami, ki bodo prve jeseni, stal okoli 760.000 evrov. Če bi bil izveden samostojno, pa bi izvedba referenduma stala okoli 4,2 milijona evrov, toliko je namreč stal zadnji referendum o vodah. Razlika, ki pomeni znaten prihranek, gre v največji meri na račun stroška volilnih odborov pa tudi drugih stroškov, denimo za poštne stroške za pošiljanje obvestila volivcem.

Državni zbor lahko razpiše zakonodajni referendum tudi, če to zahteva najmanj tretjina poslancev, SDS jih ima 27.

Koliko podpisov državljanov so vložili, Grims ni želel razkriti, so pa v poslanski skupini SDS naknadno za STA zagotovili, da jih je več kot potrebnih 2500. Zatrdil je, da z aktivistom Vilijem Kovačičem, ki je prav tako zbiral podpise za isti referendum, ne sodelujejo.

Kovačiču sicer ni uspelo zbrati potrebnih 2500 podpisov za začetek postopka. Danes je opozoril, da se volilna in referendumska pravica ne izvajata enako, zato bo ustavnemu sodišču predlagal, da zadrži izvajanje zakona o vladi in postopke referendumov, dokler DZ ne odpravi nepravilnost.

Kovačič namreč meni, da je rok sedmih dni, v katerega so všteti tudi dela prosti dnevi in prazniki, prekratek. Podpise je treba zbrati v fizični obliki, ti pa po pošti prihajajo po roku zbiranja, čeprav so bili na pošto oddani pravi čas, DZ pa jih ne upošteva, je v izjavi za STA povedal Kovačič.