STA novice / Vlada sprejela predlog zakona o oblikah alternativnih investicijskih skladov

Tri oblike alternativnih investicijskih skladov so alternativni vzajemni sklad, specialna komanditna družba in investicijska družba. Dva tipa alternativnih skladov pa sta specialni investicijski sklad in nepremičninska investicijska družba. Zakon podrobneje določa značilnosti in pogoje za vzpostavitev in delovanje teh oblik in tipov skladov.

S sprejemom zakona, ki sledi ureditvi področja na ravni EU, se bo po prepričanju ministrstva za finance povečala pravna varnost tako ponudnikov kot vlagateljev v alternativne investicijske sklade, izboljšali pa se bodo tudi pogoji za lastniško financiranje, predvsem malih in srednje velikih podjetij.

Področje upravljavcev alternativnih investicijskih skladov za profesionalne vlagatelje sicer ureja zakon o upravljavcih alternativnih investicijskih skladov, ki je bil lani nekoliko spremenjen. Vendar pa ta zakon določa le upravljavce teh skladov, ne pa tudi njihovih oblik, kar po prepričanju ministrstva ni optimalno ne z vidika zanimanja vlagateljev za te produkte, kot tudi zagotavljanja učinkovitega nadzora. Zato je nujno sprejetje posebnega zakona o oblikah skladov.

Dosedanja zakonska ureditev je namreč po oceni ministrstva zelo odprta in dopušča več možnih oblik alternativnih investicijskih skladov, po uveljavitvi predloga tega zakona pa bodo možne tri, ki so se v praksi izkazale za najbolj primerne za poslovanje na slovenskem trgu kapitala.

Takšna regulacija oblik in tipov alternativnih investicijskih skladov, določitev pogojev za njihovo ustanovitev in poslovanje, tehnik upravljanja, opredelitev dokumentov za razkritja vlagateljem ter nadzornih pooblastil bo po prepričanju ministrstva pripomogla tudi k lažji in bolj učinkoviti izvedbi nadzora, ki ga nad skladi izvaja Agencija za trg vrednostnih papirjev.

Predlagane rešitve tako lahko po oceni ministrstva doprinesejo k večji preglednosti tega segmenta trga in k oživitvi trga kapitala v Sloveniji kot alternative bančnim virom. Z uveljavitvijo predloga zakona bi se lahko odprle tudi nove naložbene priložnosti za tuje vlagatelje, ki so zadržani pri vlaganju v slovenske investicijske sklade tudi zaradi neoptimalne zakonodaje.

Kot pomembno novost na ministrstvu izpostavljajo tudi možnost preoblikovanja obstoječe družbe v nepremičninsko investicijsko družbo za male vlagatelje. To pomeni, da se področje celovito ureja na način, da bo tudi take sklade mogoče ustanavljati in upravljati.

Slovenija je krepitev kapitalskih trgov predvidela tudi kot reformo v okviru načrta za okrevanje in odpornost, ki je podlaga za črpanje sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost.

Sprejem zakona o oblikah alternativnih investicijskih skladov je eden od ukrepov iz te reforme in obenem tudi eden neizpolnjenih mejnikov, ki jih mora država izpolniti za črpanje prvega obroka nepovratnih sredstev za financiranje načrta v višini 57 milijonov evrov. Bil je tudi večkrat izražena želja finančnega sektorja.