STA novice / ZZZS: Predlagani interventni ukrepi ne bodo zagotovili stabilnosti zdravstvenega sistema (dopolnjeno)

Interventno zakonodajo so pripravili na ministrstvu za zdravje in med drugim naslavlja dolge čakalne dobe v zdravstvu oz. zmanjšano dostopnost do zdravstvenih storitev. Tega bi se denimo lotili z dodatki za povečan obseg dela in za posebne pogoje dela na območjih občin z nižjo razvitostjo.

Zakonodajni predlog je danes obravnaval upravni odbor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ki ima na predlagane ukrepe več pripomb.

Kot je na novinarski konferenci po koncu seje izpostavila predsednica upravnega odbora ZZZS Irena Ilešič Čujovič, v predlogu najdejo parcialne rešitve, ki niso bile sprejete v socialnem dialogu. "Dialoga s ključni deležniki sploh ni bilo," je poudarila.

Delne rešitve, ki so prepuščene kasnejši ureditvi s podzakonskimi akti nedorečene, pa so nejasne in tudi izvajalci zdravstvenih storitev ne bodo vedeli, kaj jih čaka. "To gotovo ni dobra popotnica za zagotovitev stabilnosti," je opozorila.

Kritični so tudi do določb, ki posegajo v zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter po oceni ZZZS v avtonomijo zavoda. Po besedah Ilešič Čujovičeve predlagani zakon namreč ukinja dogovarjanje partnerjev v zdravstvenem sistemu za cene in obseg storitev ter odločanje o tem skoraj v celoti prenaša na ministra za zdravje oz. na vlado. "Mnenje upravnega odbora je bilo enotno, da tako zelo hiter in nesistemski poseg v sistemski zakon ne more biti ustrezen," je opozorila.

Po besedah generalne direktorica ZZZS Tatjane Mlakar se na ZZZS strinjajo, da je treba urediti trenutne težave v zdravstvu, vendar so "pričakovali drugačen pristop k ureditvi sistemskih vsebin".

V javnem zdravstvenem sistemu nujno potrebujemo vse zdravstvene delavce, zato je najprej treba uveljaviti strukturne spremembe in druge nefinančne ukrepe, kot so sprememba plačnega sistema, ki bi tudi javnim zdravstvenim zavodom med drugim zagotovil možnost variabilnega nagrajevanja.

Po oceni ZZZS predlagani interventni zakon uvaja "povsem primerljive ukrepe, kot so jih vzpostavljale prejšnje vlade". Kot je spomnila Mlakarjeva, se finančne injekcije v preteklosti niso obrestovale, saj ni bilo učinka na večjo dostopnost do zdravstvenih storitev.

"Če želimo, da bo s sedanjimi ukrepi drugače, je poleg osnovnih strukturnih sprememb treba nujno opredeliti tudi merila za spremljanje dela, saj ni dovolj zagotoviti finančna sredstva, ampak je treba tudi meriti njihov učinek na sistem," je poudarila.

Ob tem je opomnila, da že sedaj večino storitev, pri katerih beležijo dolge čakalne dobe, plačujejo po realizaciji neomejeno, tudi ambulante družinske medicine, a ugotavljajo, da ni pripravljenosti za povečanje storitev. "Morda ravno zaradi nezmožnosti variabilnega plačevanja po storilnosti v nasprotju z delom pri koncesionarjih, kjer je nagrajevanje mogoče po storilnosti, po kakovosti, po izidih zdravljenja," ugotavlja Mlakarjeva.

Ključ do uspešnosti in učinkovitosti delovanja nekega organizacijskega sistema je po njenih besedah izključno "v dobri organizaciji dela, brez izgub zaradi prostega teka v delovanju delovnega procesa, a s primerno razporeditvijo nalog in kompetenc za posamezne strokovne sodelavce, s poštenim merjenjem storilnosti in hkrati poštenim nagrajevanjem tistih, ki delajo več in bolj kakovostno".

Na ZZZS menijo tudi, da je še pred začetkom uvajanja predlaganih ukrepov treba prečistiti čakalne sezname, saj trenutno ni točnih podatkov o številu čakajočih in dolžini čakalnih dob za posamezno storitev. "To smo v dveh zaporednih nacionalnih razpisih za skrajševanje čakalnih dob dejansko dokazali," je dodala.

Šele točni podatki morajo biti po besedah Mlakarjeve izhodišče, na katerih bodo delali primerjavo stanja po zaključku predvidenih ukrepov in šele nato bodo lahko presojali, koliko dodatnega kadra in koliko dodatnih finančnih sredstev potrebujejo za nagrajevanje.

Prav tako bo treba zagotoviti finančne vire za izvajanje zakona, saj jih ZZZS nima, je še dejala Mlakarjeva.

Na ZZZS so ob tem pripravila dopolnila, ki naslavljajo njihove pomisleke. Poslali jih bodo v DZ in predlagali, da jih upravičeni predlagatelji vložijo k predlogu zakona. Med drugim z njimi predlagajo vzpostavitev t. i. proračunske varovalke za splošno zagotavljanje likvidnostnih sredstev za tekoče financiranje pravic iz obveznega zavarovanja.

Predlog zakona o interventnih ukrepih v zdravstvu, ki ga je vlada v parlamentarni postopek vložila po nujnem postopku, bodo člani odbora DZ za zdravstvo na mizah imeli v sredo, DZ ga bo na izredni seji obravnaval že v četrtek.