STA novice / Bruselj v poročilu o vladavini prava s priporočili glede javnih medijev, tudi Sloveniji (zbirno)

Komisija v poročilu Sloveniji priporoča "krepitev pravil in mehanizmov za okrepitev neodvisnega vodenja in uredniške neodvisnosti javnih medijev, pri čemer je treba upoštevati evropske standarde glede javnih medijev".

Poudarja, da sicer obstajajo določene varovalke za zagotavljanje neodvisnosti javnih medijev, a glede njihove dejanske učinkovitosti pri omejevanju političnega vpliva so določeni izzivi. To med drugim po navedbah Bruslja velja za postopke imenovanja članov programskega in nadzornega sveta RTV Slovenija.

Viri pri EU so ob tem glede predloga sprememb zakona o RTVS pojasnili, da v Bruslju pozdravljajo to, da "želi vlada ukrepati in uvesti več varovalk za zaščito neodvisnosti novinarjev". V tem kontekstu pa je treba razumeti tudi priporočilo komisije, so navedli.

"Ne bom skrivala, da smo zaradi razmer v Sloveniji, predvsem težav pri financiranju STA v preteklosti in tudi drugih vprašanj, začeli razmišljati o zavezujočih pravilih za vse države članice, ki bodo bolje ščitile medijski prostor," je glede dogajanja na RTVS ob predstavitvi poročila povedala podpredsednica Evropske komisije, pristojna za vrednote, Vera Jourova.

Gre za akt o medijski svobodi, v katerem komisija naslavlja vprašanja glede javnih in zasebnih medijev, tudi v zvezi s financiranjem in stabilnostjo delovanja, predvsem javnih medijev, je pojasnila.

Jourova je poudarila še, da je poročilo podlaga za razpravo s predstavniki držav članic, tudi o medijih in položaju novinarjev. O razmerah v Sloveniji bodo ministri za evropske zadeve razpravljali novembra.

Na področju svobode medijev Evropska komisija izpostavlja še, da dogovor o ponovni vzpostavitvi STA prinaša gotovost agenciji, a bi lahko posredno vplival na njeno uredniško avtonomijo.

Poleg tega opozarja, da se položaj novinarjev v Sloveniji še naprej poslabšuje, tako da je med priporočili tudi vzpostavitev pravnih in drugih varovalk za zaščito novinarjev, predvsem na spletu.

Na zaščito novinarjev in neodvisnost javnih medijev se nanašajo tudi priporočila komisije več drugim državam članicam EU.

Bruselj medtem na področju neodvisnosti pravosodja ugotavlja, da so številne države začele proces sprejemanja reform za okrepitev neodvisnosti sodstva, kar po besedah evropskega komisarja za pravosodje Didierja Reyndersa kaže na to, da ima poročilo komisije o vladavini prava vpliv na terenu.

Na drugi strani v nekaterih članicah ostajajo razlogi za zaskrbljenost na strukturni ravni. V nekaterih izzivi ostajajo pri imenovanjih na višjih sodiščih in predsednikov sodišč, v drugih pa skrbi glede neodvisnosti oziroma avtonomije organov pregona. Pri slednjem je komisija v splošnem pregledu stanja vladavine prava v EU izpostavila Slovenijo, Madžarsko in Poljsko.

Glede Slovenije izraža zaskrbljenost zaradi pristojnosti notranjega ministra, da z navodili usmerja policijo v preiskavah. Obenem opozarja na pomanjkljivosti pri pravilih, ki urejajo parlamentarne preiskave, in Sloveniji priporoča zagotovitev varovalk glede neodvisnosti sodnikov in državnih tožilcev.

Na področju boja proti korupciji pa Evropska komisija članicam priporoča, da zagotovijo učinkovito preiskovanje in pregon primerov korupcije. Tako tudi Sloveniji priporoča odpravo ovir pri tem. Med drugim naj Slovenija zagotovi operativno avtonomijo Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU), saj po mnenju komisije obstaja "resna zaskrbljenost" glede njegove neodvisnosti.

Na ministrstvu za pravosodje so v prvem odzivu pozdravili poročilo in ocenili, da za Slovenijo odraža dejansko stanje vladavine prava v zadnjih dveh letih.

Dodali so, da za Slovenijo ugotavlja, da je vlada že izvedla pozitivne spremembe na nekaterih področjih. Imenovala je 13 državnih tožilcev, prav tako je s spremembo uredbe o sodelovanju državnega tožilstva, policije in drugih pristojnih državnih organov in institucij pri odkrivanju in pregonu storilcev kaznivih dejanj ter delovanju specializiranih in skupnih preiskovalnih skupin odpravila nekatere pomisleke Evropske komisije glede posegov v neodvisnost dela državnih tožilcev.

Z nekaterimi glavnimi ugotovitvami iz poročila se strinjajo tudi na ministrstvu za kulturo, saj se, kot so zapisali v odzivu, skladajo z usmeritvami delovanja ministrstva na področju medijev in medijske politike.

Kot so dodali, je najbolj pereča dosedanja ureditev imenovanja programskih svetnikov in nadzornikov RTV Slovenija, ki ne zagotavlja zadostne zaščite pred političnimi posegi v upravljanje in vodenje javne radiotelevizije. Poudarili so, da to področje na novo ureja vladni predlog novele zakona o RTVS, s katerim vlada umika neposredni vpliv politike iz javne radiotelevizije.

Na poročilo so se odzvali tudi v Sindikatu novinarjev Slovenije, pri čemer so se dotaknili področja svobode in pluralizma medijev. Ugotavljajo, da smo se znašli na medijskem razpotju in da bodo prihodnja poročila odvisna od sprememb medijske politike in državne strategije.

Vlada naj bi sicer o poročilu Evropske komisije razpravljala na četrtkovi seji, po kateri bo izjavo predvidoma podala ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon.

Varuh človekovih pravic Peter Svetina pa je v odzivu pristojne institucije poziva, da jih preučijo in rešitve čim prej prenesejo v naš pravni red. Želi si, da bi o poročilu na strokovni ravni podrobneje javno razpravljali tudi v Sloveniji.