STA novice / DZ ratificiral protokola za vstop Finske in Švedske v Nato

Švedska in Finska, doslej nevtralni državi, sta zaradi spremenjenih varnostnih razmer za članstvo v Natu zaprosili 18. maja, pristopna protokola z njima pa mora ratificirati vseh 30 sedanjih članic zavezništva.

Premier Robert Golob, ki je pred glasovanjem nagovoril poslance ter jih pozval, naj ratifikacijo protokolov soglasno podprejo, je poudaril, da je bila odločitev Finske in Švedske za vstop v Nato zgodovinska.

Pridružitev držav, ki sta bili desetletja oziroma stoletja nevtralni, Natu je po njegovih besedah neposredna posledica ruske agresije na Ukrajino. "Brez te ne bi bilo niti prošnje, kaj šele vstopa," je dejal.

Premier je še poudaril, da se je v zadnjem letu pokazalo, da je Nato obrambna organizacija, ki je bila ustanovljena v neki drugi dobi, a je našla svoje novo poslanstvo v skrbi za kolektivno varnost članic.

Predstavniki vseh poslanskih skupin razen Levice so pred glasovanjem izrazili podporo vstopu obeh držav v Nato.

Poslanec Levice Matej Tašner Vatovec pa je dejal, da Nato ni obrambna zveza, poleg tega ga motijo pogoji v sporazumu med Švedsko in Turčijo, ki je "omogočil članstvo Švedske v Natu na plečih kurdskega ljudstva", zdi pa se mu tudi, da proces ni legitimen, saj niti na Švedskem niti na Finskem o vstopu niso odločali na referendumu.

Postopek ratifikacije protokolov za vstop obeh držav je v zvezi Nato stekel prejšnji teden, prva je ratifikacijo opravila Kanada. Članice morajo ratifikacijske listine deponirati pri ameriški vladi v Washingtonu, šele nato bosta Finska in Švedska lahko pristopili k Natu. Po napovedih naj bi postopek trajal nekaj mesecev.

Državi sta se za vstop v Nato odločili po ruskem napadu na Ukrajino 24. februarja, že doslej pa sta z zavezništvom tesno sodelovali. Njun vstop je sprva pogojevala Turčija, a je nato z njima sklenila dogovor ter odpravila blokado.