STA novice / Florjančič in tri ministrice za sodelovanje pri nadaljnji digitalizaciji sodišč

Brez tega sodelovanja bodo zastavljeni cilji po Florjančičevih besedah težko uresničljivi, so zapisali na vrhovnem sodišču. Ob tem je poudaril, da predstavlja stabilnost okolja v sodstvu prednost pri doseganju zastavljenih ciljev na tem področju, po drugi strani pa izziv ostaja kronično pomanjkanje sistemskih in razvojnih inženirjev, zaradi katerega je sodstvo navzven vse manj konkurenčno.

Pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan, ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh in ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik so izrazile zadovoljstvo nad srečanjem in pozdravile željo po širokem pristopu in sodelovanju, saj si želijo tudi bolj enotnega in povezanega oziroma celovitega sistema državnih organov in javne uprave.

Pomanjkanje visoko kvalificiranih strokovnjakov pa je po njihovih besedah opazno v celotnem javnem sektorju, zato bo na tem področju treba poiskati ustrezne rešitve na ravni celotne države.

Zavzele so se za nadaljnje konstruktivno sodelovanje s sodstvom in skupno pripravo nadaljnjih projektov in ukrepov, kjer obstajajo možnosti za to.

Sestanka sta se udeležila tudi generalni sekretar vrhovnega sodišča Rado Brezovar in direktor centra za informatiko Bojan Muršec, ki sta ministricam predstavila trenutno stanje v zvezi z elektronskim poslovanjem na sodiščih.

Izpostavila sta, da je informacijska tehnologija vzpodbudila vrsto zakonskih sprememb ter sprememb v poslovnih procesih in načinu dela sodišč, kar je pomembno prispevalo k dvigu učinkovitosti. Sodišča po njunih besedah letno prejmejo več sto tisoč elektronskih vlog in opravijo skoraj 1,4 milijona elektronskih vročitev.

Drugi organi javne uprave ter laična in strokovna javnost vsak dan uporabljajo podatke informacijskih sistemov sodstva. Vsako leto se denimo opravi skoraj 11 milijonov vpogledov samo v zemljiško knjigo. Po drugi strani pa je tudi sodstvo v svojih postopkih odvisno od podatkov drugih državnih organov in institucij.

Med pomembnejšimi projekti sodstva, ki so bili uspešno izpeljani, sta omenila vzpostavitev centralnega oddelka za izvršbo na podlagi verodostojne listine in vzpostavitev elektronske zemljiške knjige, prav tako pa tudi sistem elektronskih sodnih dražb, ki je začel delovati v lanskem letu.

Portal sodnedrazbe.si dnevno obišče od 1500 do 2000 uporabnikov, podatki pa kažejo, da je po letu in pol delovanja portala spletno izvedenih že 90 odstotkov javnih dražb.

Prav tako so izpostavili projekt Tipko, ki v pilotni fazi poteka na Okrožnem sodišču v Ljubljani in s katerim želijo tako razbremeniti strojepisno osebje kot prispevati k hitrejšemu poslovanju s strankami v postopkih. V načrtu je razširitev projekta na celotno sodstvo.

Brezovar in Muršec sta poleg tega spomnila, da so po Florjančičevi odredbi v pripravi nadaljnji koraki za razvoj elektronskega poslovanja v kaznovalnih in civilnih postopkih, ki vključujejo elektronsko vlaganje in vročanje ter dostop do elektronskega spisa in podatkov iz spisa. Gre za Florjančičevo strateško usmeritev, namenjeno uresničitvi celovitega elektronskega poslovanja z udeleženci v vseh sodnih postopkih.

Nenazadnje intenzivno delajo pri vzpostavitvi sistema za objavo sodnih odločb prvostopenjskih sodišč, ki obsega tako avtomatizacijo zajema kot tudi ustrezno anonimizacijo odločb.