STA novice / Ministri za energetiko z dogovorom o zmanjšanju porabe plina pokazali enotnost EU (zbirno)

Ministri so se danes dogovorili o uredbi, v skladu s katero bodo članice EU med 1. avgustom letos in 31. marcem 2023 porabo plina prostovoljno zmanjšale za 15 odstotkov glede na povprečno porabo plina med avgustom in marcem v zadnjih petih letih.

Uredba vključuje tudi možnost sprožitve opozorila na ravni EU glede varnosti dobav plina, kar bi pomenilo, da bi 15-odstotno znižanje postalo obvezno.

Evropska komisija bo lahko sprožitev opozorila Svetu EU predlagala na lastno pobudo, in sicer v primeru visokega tveganja za hudo pomanjkanje plina ali pa izjemno visokega povpraševanja po njem. Poleg tega bo lahko pet članic od komisije zahtevalo, naj poda predlog za sprožitev opozorila.

V vsakem primeru bodo morale države to potrditi s kvalificirano večino, tj. najmanj 15 članic, v katerih živi najmanj 65 odstotkov prebivalcev EU.

Pri obveznem zmanjšanju porabe plina bo možnih šest izjem, tri popolne in tri delne. Popolna bo veljala za baltske države, katerih električna omrežja so sinhronizirana z ruskim.

Druga popolna izjema bo omogočena otoškim državam Malti, Irski in Cipru, katerih sistemi niso povezani s plinskimi omrežji drugih držav članic. Tretja pa bo veljala za države, ki jim bo grozilo pomanjkanje elektrike, saj plin uporabljajo za njeno proizvodnjo.

Delne izjeme so medtem mogoče za države, ki so skladišča plina napolnila že prek 80 odstotkov. Prav tako bodo mogoče za države, ki so močno odvisne od plina za kritično industrijo, ki plin uporablja kot surovino. Poleg tega pa še za tiste, ki so slabo povezane z drugimi državami in imajo omejene zmožnosti za solidarnost z drugimi.

"Tudi če bodo izjeme v celoti izkoriščene, bomo varno preživeli povprečno zimo," je ob tem poudarila evropska komisarka za energetiko Kadri Simson. V primeru popolne prekinitve dobave ruskega plina bo ob povprečni zimi pomanjkanje znašalo 30 milijard kubičnih metrov plina, v primeru nadpovprečno mrzle zime pa 45 milijard kubičnih metrov. Toliko bi sicer prihranili s 15-odstotnim zmanjšanjem.

Slovenija bi lahko med izjemami izkoristila tisto, ki določa, da se pri zaščitenih kategorijah ne more prekinjati dobave, je povedal slovenski infrastrukturni minister Bojan Kumer. Gre za gospodinjstva ter zdravstvene in socialne zavode. Ob tem pa še izjemo pri izvzetju plina za proizvodnjo elektrike, je dodal.

Ravno menjava zemeljskega plina z drugimi gorivi pri proizvodnji elektrike bi lahko bil tudi eden v kombinaciji različnih ukrepov, s katerimi bi Slovenija porabo plina zmanjšala za 15 odstotkov. Gospodarstvo pa bi lahko zemeljski plin zamenjalo z utekočinjenim naftnim plinom kot virom energije.

Industrija oziroma gospodarstvo namreč porabita več kot 70 odstotkov vsega zemeljskega plina v Sloveniji. Tako se bo vlada zavzemala predvsem za to, da bi se industrija sama organizirala in porabo omejila na prostovoljni osnovi, je povedal minister. Obenem ni izključil možnosti uvedbe obveznih ukrepov.

Države članice EU so tako potrdile predlog Evropske komisije, ki so ga precej spremenile. Dodale so več izjem in pristojnost sprožitve opozorila na ravni unije prenesle na Svet EU. Potem ko je prvotnemu predlogu nasprotovalo več držav, je bila danes proti zgolj še Madžarska.

Ta je tudi javno izrazila kritiko dogovora. "Bruselj je naredil nov korak k vojnemu gospodarstvu," se je odzval madžarski premier Viktor Orban. Dodal je, da bo madžarska shema, po kateri gospodinjstva plačujejo nižje položnice za elektriko, plin in daljinsko ogrevanje, zagotovo ostala v veljavi. Madžarska dogovora ne bo uveljavila, so še povedali v Budimpešti.

V Bruslju pa je bilo slišati, da je EU z današnjim dogovorom pokazala enotnost in solidarnost. "EU je enotna in solidarna. Današnja odločitev je jasno pokazala, da se bodo države članice odločno zoperstavile vsakršnemu poskusu Rusije, da bi z uporabo dobave energije kot orožja razdelila EU," je povedal češki minister za industrijo Jozef Sikela, čigar država trenutno predseduje Svetu EU.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen pa je poudarila, da je "EU danes naredila odločilen korak pri soočanju z grožnjo, da bi ruski predsednik Vladimir Putin povsem ustavil dobavo plina".

Dodala je, da bo v rekordnem času doseženi dogovor zagotovil urejeno in usklajeno zmanjšanje porabe plina po EU, da bi se pripravili na prihajajočo zimo.

Danes dogovorjena uredba, ki bo veljala eno leto z možnostjo podaljšanja, pa je pomembna tudi za oskrbo Slovenije s plinom, je povedal Kumer.

"Če se bo zgodilo samo to, da bo Rusija ustavila dobavo plina, to ne bo pomenilo hudih izzivov za slovensko oskrbo," je poudaril minister. To še posebej velja, če bo uredba dosegla svoj učinek, je dejal.

Da bi bila oskrba s plinom v Sloveniji motena, bi moralo po njegovih besedah "veliko stvari iti narobe". Tako ni nobene bojazni, da bi v prihajajoči zimi prišlo do redukcij pri oskrbi gospodinjstev z zemeljskim plinom, je zagotovil minister.