STA novice / Bruselj članicam izplačal več kot 100 milijard evrov sredstev za okrevanje

EU je februarja lani vzpostavila 672,5 milijarde evrov vreden evropski mehanizem za okrevanje in odpornost, ki je del širšega 750 milijard evrov vrednega sklada za okrevanje po pandemiji covida-19. Slovenija bo iz mehanizma prejela 1,49 milijarde evrov nepovratnih sredstev, kar je skoraj 286 milijonov evrov manj od prvotne dodelitve. Ob tem ji je na voljo še 3,2 milijarde evrov posojil.

Bruselj ugotavlja, da je bil od vzpostavitve pri izvajanju mehanizma "narejen velik napredek". Članice po njegovih navedbah odločno izvajajo ambiciozne reforme in naložbe, s čimer se pospešujeta zeleni in digitalni prehod Evrope.

Komisija je doslej v obliki predplačil 21 državam članicam izplačala več kot 56 milijard evrov. Slovenija je od tega prejela 231 milijonov evrov predplačila, za prvo izplačilo pa še ni zaprosila.

Bruselj je sicer doslej prejel več kot deset zahtevkov za prvo izplačilo, za kar morajo države izpolniti določene mejnike in cilje. Prva izplačila so prejele Hrvaška, Francija, Grčija, Italija, Portugalska, Slovaška in Španija. Ravno danes je svoje prvo izplačilo v višini skoraj 400 milijonov prejela Slovaška, Španija pa drugo, ki znaša 12 milijard evrov.

Teh sedem članic je skupaj prejelo okoli 56 milijard izplačil, tako da skupni znesek s predplačili vred znaša 112,4 milijarde evrov, piše v danes objavljenem poročilu.

Glede na poročilo, ki današnjih izplačil Slovaški in Španiji ne upošteva, je bilo največ sredstev izplačanih za ukrepe na področjih zdravja ter gospodarske, socialne in institucionalne odpornosti, in sicer 11,52 milijarde evrov. Sledi pametna, trajnostna in vključujoča rast z 10,3 milijarde evrov izplačil.

Za ukrepe na področjih socialne in ozemeljske kohezije ter zelenega prehoda je bilo izplačanih po okoli 7,9 milijarde evrov. Preostalih šest milijard pa je bilo razdeljenih med ukrepe na področjih digitalnega prehoda ter politik za prihodnje generacije, še kaže poročilo.

Komisija v poročilu ugotavlja, da sta bila ključna cilja, da mora biti za zeleni prehod namenjenih 37 odstotkov vseh sredstev, za digitalni pa 20, v vseh 25 doslej potrjenih načrtih presežena. Na ravni EU bo tako glede na načrte za zeleni prehod namenjenih 40 odstotkov, za digitalnega pa 26 odstotkov vseh sredstev. Slovenski načrt predvideva 42,4 odstotka sredstev za zeleni prehod in 21,5 odstotka za digitalnega.

Poročilo komisije obravnava tudi prispevek mehanizma za okrevanje in odpornost k večji enakopravnosti med ženskami in moškimi ter ukrepe na tem področju, predvidene v načrtih. Pri tem nekajkrat omeni Slovenijo, med drugim na področju zdravstva in dolgotrajne oskrbe, pa tudi pametne, trajnostne in vključujoče rasti.