STA novice / KPK zaposlitve soproge Tašner Vatovca v Mesčevem kabinetu ne vidi kot sporne

Komisija je predhodni preizkus uvedla na podlagi anonimne prijave junija. Iz očitkov v prijavi je izhajalo, da naj bi do zaposlitve Tašner Vatovčeve v kabinetu ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti prišlo zaradi političnih povezav zakoncev Tašner Vatovčeve in vodje poslancev Levice Mateja Tašner Vatovca z ministrom Mescem.

Komisija je okviru predhodnega preizkusa prijave od ministrstva dobila pojasnila, iz katerih izhaja, da gre v primeru omenjene zaposlitve za zaposlitev na osebno zaupanje funkcionarja, ki se skladno z zakonom o javnih uslužbencih sklene najdlje za čas, ko je funkcionar na svojem položaju.

Po ugotovitvah komisije navedbe iz prijave ne dajejo podlage za utemeljen sum kršitve iz pristojnosti komisije.

Postopke za delovna mesta, ki so vezana na osebno zaupanje funkcionarja, zakon o javnih uslužbencih po pojasnilu komisije ureja posebej. V skladu z zakonom se lahko pogodba o zaposlitvi sklene za določen čas za delovna mesta, ki so vezana na osebno zaupanje funkcionarja, torej delovna mesta v kabinetu, takšno delovno razmerje pa se sklene najdlje za čas trajanja funkcionarjevega položaja.

"Tovrstne kabinetne zaposlitve predstavljajo zakonsko specifiko in izjemo sistema zaposlovanja v javnem sektorju, tako zakonsko kot vsebinsko pa izključujejo tudi oceno morebitnega nasprotja interesov, saj so vezane na 'osebno zaupanje' ministra in že v sami definiciji predvidevajo predhodno osebno, poslovno, politično ali drugo povezavo med ministrom in javnim uslužbencem, ki zasede to delovno mesto," so pojasnili na KPK.

Kabinetne zaposlitve torej po njihovih besedah predstavljajo zakonsko dovoljeno izjemo od dolžnega izogibanja nasprotju interesov, kot je sicer zahtevano v zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije. Osebno zaupanje namreč logično lahko izhaja le iz osebnega poznanstva in predhodnega sodelovanja z določeno osebo.

Ne glede na navedeno komisija poudarja, da ima vsak funkcionar ob tej pravici tudi odgovornost, da dejansko izbere sodelavce, ki uživajo njegovo zaupanje neposredno v povezavi z delom, ki ga bodo opravljali. Ker gre pri teh zaposlitvah za "osebno izbiro" po lastni presoji in zanje ne veljajo pravila klasičnih izbirnih postopkov, s tem funkcionar za tako zaposlitev prevzame tudi del odgovornosti za kakovostno in strokovno opravljanje del in nalog javnega uslužbenca, so sklenili.