STA novice / Država bo povrnila stroške sodelovanja na intervencijah ob naravnih nesrečah

Sprejem zakona je nujen, da se čimprej za vse reševalne sestave uredi povračilo stroškov, ki nastajajo ob sodelovanju na intervencijah, ko je zaradi obsega naravne nesreče aktiviran državni načrt zaščite in reševanja, so v obrazložitvi sprememb zakona zapisali na ministrstvu za obrambo, ki je zakon pripravilo.

Z zakonom dopolnjujejo ureditev povračila stroškov v primerih, ko društva in druge nevladne organizacije, ki opravljajo naloge zaščite, reševanja in pomoči oziroma javno službo, sodelujejo na intervencijah, ko je aktiviran državni načrt zaščite in reševanja oziroma na podlagi odločitve poveljnika Civilne zaščite. Stroški se v teh primerih krijejo iz državnega proračuna, predvideva sprememba zakona. "To bo po novem ne le močna moralna, ampak tudi finančna spodbuda za sam sistem zaščite in reševanja," je na novinarski konferenci po seji vlade dejal državni sekretar na ministrstvu za obrambo Rudi Medved.

Zakon uvaja tudi obvezno izdelavo poročila intervencije, ki bo podlaga za odobritev teh sredstev. Poleg vseh statističnih podatkov poročilo vsebuje tudi izredno pomembna priporočila oz. ugotovitve, česa vsega smo se znotraj sistema zaščite in reševanja ob takih intervencijah naučili, oz. kaj vse je treba posodobiti, je dejal Medved. "Pa naj gre za opremo ali tudi za urjenje, izobraževanje vseh udeležencev v intervencijah, da bi lahko v prihodnje, ko bo spet potrebno, podobne naravne nesreče toliko lažje obvladovali," je pojasnil.

Zakon bo veljal tudi za nazaj, za obdobje najobsežnejšega požara v zgodovini samostojne Slovenije na Goriškem Krasu. Treba je namreč zagotoviti čimprejšnjo obnovitev reševalne opreme društev in nevladnih organizacij, ki so sodelovale na intervenciji, ter jim povrniti nastale stroške. Tako bo zagotovljena njihova operativnost za ukrepanje ob naravnih in drugih nesrečah, kar bo zagotovilo ustrezno varnost v državi v podobnih primerih. Hkrati pa jima bosta z dodatnimi sredstvi, ki jih predvideva zakon, zagotovljena dodatna opremljenost in izboljšanje delovanja, so zapisali v obrazložitvi sprememb zakona.

V gašenju požarov na Krasu je po besedah Medveda sodelovalo 16.000 udeležencev iz vseh koncev Slovenije, zato ocenjujejo, da bodo finančni izdatki iz proračuna krepko presegli milijon evrov. "Glede na velike razsežnosti tega požara, za državo ta izdatek niti ne sme biti kakšen velik problem, če želimo v prihodnje sistem zaščite in reševanja še izboljšati," je dejal Medved.

Vladno gradivo predvideva, da se sredstva zagotovijo v višini odstotka zadnje objavljene povprečne mesečne bruto plače v državi na prostovoljca, ki je sodeloval pri tej intervenciji, na dan. In sicer do treh odstotkov povprečne plače za opravljanje dela do osem ur in do pet odstotkov povprečne plače za opravljanje dela več kot osem ur. "Višina zneska se določi glede na vrsto nesreče, upoštevajoč zlasti obseg nesreče, obseg vključenosti sil zaščite reševanja in pomoči, trajanje intervencije, zahtevnost intervencije in pogoje, v katerih je potekala intervencija ter skladno s proračunskimi možnostmi," še predvideva sprememba zakona.

Določa tudi, da do ureditve v zakonu, ki ureja obdavčitev dohodkov pravnih oseb, ter zakona o dohodnini, za prostovoljna društva štejejo tudi druge nevladne organizacije. Zakon bo imel pozitiven vpliv na finančna sredstva občin, ki jim sedaj v primeru aktivacije državnega načrta ali v primeru odločitve poveljnika Civilne zaščite ne bo treba kriti stroškov intervencije, so po seji vlade zapisali v sporočilu za javnost.