STA novice / Izteka se javna obravnava predlaganih davčnih sprememb

Novela zakona o dohodnini, ki jo je DZ po več zapletih sprejel v času prejšnje vlade in je bila uveljavljena spomladi, je med drugim prinesla določilo, da se bo splošna olajšava, ki jo lahko uveljavljajo vsi zavezanci za dohodnino in od letos znaša 4500 evrov namesto prejšnjih 3500 evrov, do 2025 povzpela na 7500 evrov.

Obenem so v prejšnjem mandatu sprejete davčne spremembe prinesla razbremenitve tudi na drugih področjih. Stopnja obdavčitve v najvišjem, petem dohodninskem razredu, se je znižala s 50 na 45 odstotkov. Stopnja dohodnine od dohodkov od obresti, dividend in dobičkov se je znižala s 27,5 odstotka na 25 odstotkov, s 27,5 odstotka na 15 odstotkov se je znižala obdavčitev dohodka od oddajanja premoženja v najem. Ugodnejša je obravnava nagrad za delovno uspešnost in obravnava uporabe službenega avtomobila v zasebne namene. Spet je bila uvedena tudi seniorska olajšava.

Na finančnem ministrstvu, kjer opozarjajo, da uveljavljene spremembe vplivajo na raven davčnih prihodkov, so pripravili nekaj sprememb in jih v začetku meseca dali v javno obravnavo. Med drugim predlagajo, da bi se splošna olajšava 1. januarja prihodnje leto zvišala le še na 5000 evrov, nato pa bi se njeno zviševanje ustavilo. Prav tako se olajšava ne bi več usklajevala z inflacijo.

Obenem je predlagano, da bi se meja skupnega dohodka, do katere se zavezancu za dohodnino prizna še dodatna splošna olajšava, zvišala s 13.716,33 evra na 15.000 evrov. Posebna olajšava je predlagana za mlade.

S 45 odstotkov nazaj na 50 odstotkov naj bi se vrnila stopnja davka za zavezance v najvišjem, petem dohodninskem razredu, dohodki iz oddajanja premoženja v najem pa bodo spet obdavčeni s 25 odstotki. Obdavčitev kapitala naj se ne bi spremenila. Spremembe segajo tudi na področje davčne obravnave plačil za poslovno uspešnost.

Ob spremembah zakona o dohodnini so na ministrstvu pripravili tudi predlog novele zakona o trošarinah, s katero naj bi omilili posledice visokih cen energentov za kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo, ter predloga novele zakona o davčnem postopku in novele zakona o finančni upravi, ki pa nimata neposrednih učinkov na davčne obremenitve.

Ob tem na ministrstvu opozarjajo, da gre le za nujne spremembe, ki bodo nekoliko zmanjšale izpad davčnih prihodkov pred negotovim letom 2023 zaradi kriznih razmer v svetu, medtem ko za naslednje leto napovedujejo celovito in dolgoročno davčno reformo.

To temeljito reformo pričakujejo tako delodajalci kot delojemalci. Prvi so do tokrat predlaganih sprememb kritični, saj v času povišane inflacije zmanjšuje razbremenitve plač. Pozvali so celo k umiku predlaganih dohodninskih sprememb iz obravnave, želijo pa si predvsem razvojno naravnane davčne politike.

Iz vrst sindikatov, kjer so pred sprejetjem letos uveljavljenih razbremenitev opozarjali na negativen javnofinančni učinek, zdaj prihajajo tudi opozorila, da bi morala vlada več pozornosti posvetiti srednjemu sloju, opozarjajo tudi na negativen učinek odprave usklajevanja višine olajšave z inflacijo v času visoke rasti cen.

Pred sprejetjem zakonskih predlogov na vladi in prehodom zakonodajnega postopka v DZ bo sledilo še medresorsko usklajevanje zakonodaje. V naslednjih tednih bo tako jasno, ali si je ministrstvo za finance pustilo kaj manevrskega prostora za upoštevanje prejetih pripomb. Glede na številne odzive v javnosti je pričakovati, da so jih na ministrstvu prejeli veliko.