STA novice / Na vladi pobuda za sklenitev solidarnostnega sporazuma s Hrvaško za oskrbo s plinom

Osnutek sporazuma ureja tehnične, pravne in finančne podlage za izvajanje solidarnostnega mehanizma med članicami EU za pomoč pri dobavi plina zaščitenim odjemalcem v skladu z evropsko uredbo o ukrepih za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe s plinom, izhaja iz vladnega gradiva v obravnavi.

Mehanizem solidarnostne pomoči lahko država podpisnica dogovora aktivira kot zadnjo možnost, potem ko je izvedla vse možne ukrepe za zagotovitev oskrbe svojih zaščitenih odjemalcev s plinom, vključno z ukinitvijo dobave plina vsem svojim nezaščitenim odjemalcem.

Sporazum bi v primeru sprejetja veljal za obe strani, torej bi lahko Slovenija zaprosila Hrvaško za pomoč in obratno.

Skladno s slovensko zakonodajo so zaščiteni odjemalci poleg gospodinjstev tudi osnovne socialne službe, ki so priključene na distribucijski ali prenosni sistem. Med te sodijo zdravstvene dejavnosti, vključno z rehabilitacijo in nego, vzgojno-varstvene dejavnosti, izobraževalne dejavnosti, vključno z dijaškimi in študentskimi domovi ter univerzitetnimi knjižnicami in socialnovarstvene dejavnosti.

Skladno s sporazumom bo država, ki nudi solidarnostno pomoč, po svojih najboljših močeh izvedla ukrepe v svojem plinskem sistemu, da bi lahko ponudila potrebno količino plina državi prejemnici.

Država prejemnica se lahko odloči, ali določeno ponudbo sprejme ali ne. Če se odloči za prejem ponudbe za oskrbo s plinom v okviru solidarnostne pomoči, se skladno z evropsko uredbo in sporazumom obveže zagotoviti plačilo prejetega plina, je navedeno v vladnih gradivih.

Predaja zemeljskega plina s Hrvaško je predvidena na mejni povezovalni točki med sosednjima prenosnima sistemoma v Rogatcu.

Sredi julija je DZ ratificiral sporazum med Slovenijo in Italijo o solidarnostnih ukrepih za zagotovitev zanesljivosti oskrbe s plinom. Državna sekretarka na ministrstvu za infrastrukturo Tina Seršen je že med parlamentarno obravnavo sporazuma potrdila, da je ministrstvo začelo aktivnosti, da bi bila podobna sporazuma s Hrvaško in Avstrijo sklenjena še pred zimo.

Na avstrijskem ministrstvu za podnebje in energijo so medtem za portal N1 pred dnevi pojasnili, da si želijo "čim prej" skleniti sporazume z vsemi sosednjimi državami. "Slovenska in avstrijska stran sta si izmenjali predloge, še vedno pa je nekaj odprtih vprašanj. Verjamemo pa, da je mogoče podpisati sporazum v jeseni," so odgovorili za N1, pri tem pa niso pojasnili, katera so odprta vprašanja.