STA novice / Vlada s predlogom novele zakona o organiziranosti in delu v policiji

Vlada bo predlog novele zakona o organiziranosti in delu v policiji v zakonodajni postopek poslala po skrajšanem postopku, je po današnji seji vlade dejala Bobnarjeva.

Po besedah ministrice je namen predlaganih sprememb, da bodo naloge na delovnih mestih, za katere se zahteva poklic policista, lahko izvajali izključno policisti, ki bodo pridobili višješolsko izobrazbo ali certifikat za nacionalno poklicno kvalifikacijo policist, s katerim bodo izkazali poklicno usposobljenost za izvajanje nalog. "Policisti so uradne osebe, ki med ostalim opravljajo naloge, ob katerih lahko posegajo v človekove pravice, zato je ključno, da so vsi policisti za opravljanje svojih nalog ustrezno strokovno usposobljeni," je dejala Bobnarjeva.

Novela tako predvideva izenačitev policistov s pridobljeno višješolsko izobrazbo s policisti, ki imajo le srednješolsko izobrazbo, a so pridobili nacionalno poklicno kvalifikacijo policist. Tako bodo v enakovrednem položaju glede zasedbe delovnih mest, premeščanja, napredovanja in preostalih pravic iz delovnega razmerja.

Predlog novele uvaja tudi podaljšan rok za pridobitev višješolske izobrazbe za policiste s 1. januarja 2023 na 1. januar 2026. V zadnji spremembi zakona je bilo namreč določeno obdobje (do 1. januarja 2023), v katerem morajo policisti, premeščeni na delovna mesta v VI. tarifnem razredu, pridobiti višješolsko izobrazbo in v katerem mora delodajalec vsem policistom, ki so premeščeni na navedena delovna mesta in še nimajo pridobljene VI. stopnje izobrazbe, omogočiti njeno pridobitev, način napredovanja v višje plačne razrede in način premeščanja. Kot kažejo trenutni podatki, tega ne bo mogoče doseči, saj višješolske izobrazbe še vedno niso pridobili 904 policisti, ki bi jo morali, je povedala Bobnarjeva. Neuspeh pri pravočasnem izobraževanju policistov ministrica pripisuje omejitvi vpisa na policijsko akademijo.

Novela med osebe, ki ne morejo sodelovati v pomožni policiji, dodaja tudi občinske redarje, saj gre za javne uslužbence s posebnimi pooblastili, ki opravljajo naloge občinskega prekrškovnega organa s pomembno vlogo pri zagotavljanju javne varnosti na lokalni ravni.

Spremembe predlagajo tudi krepitev samostojnosti policijskih uprav na področju investicijskega vzdrževanja objektov v vseh primerih in ne le v primeru nujnih posegov ob dogodkih kot so požar ali poplava. Policijske uprave bi v svojih objektih lahko menjale dotrajano stavbno pohištvo, izvajale manjše preureditve prostorov in podobno.