STA novice / Inštitut 8. marec začel zbirati podpise za brezplačna kosila za osnovnošolce

Članica inštituta Mojca Lukan je povedala, da predlog brezplačnih kosil za vse osnovnošolce urejajo z zakonom o osnovni šoli, v katerega bi se kosilo vpisalo kot pravica, in z zakonom o šolski prehrani, v kateri to pravico tehnično urejajo. Z namenom vložitve zakonske pobude v parlamentarno proceduro pred upravnimi enotami po državi zbirajo 5000 overjenih podpisov.

Po besedah članice inštituta Maje Koražija predlog predvideva, da se bo na brezplačna kosila lahko naročil vsak, vendar uvedba te pravice ne predstavlja tudi obveze, da so otroci na kosila tudi naročeni. Pravica bo po njenih napovedih zajela najranljivejše, ki si kosila danes ne morejo privoščiti.

Oba zakonska predloga so v vednost poslali vsem parlamentarnim strankam in jih pozvali na sestanek. Na vabilo sta se odzvali koalicijski stranki Levica in Gibanje Svoboda, s katerima so se sestali v duhu iskanja dodatnih najboljših rešitev. V inštitutu so bili sicer presenečeni, da se na vabilo ni odzvala stranka SD, ki je uvedbo brezplačnih kosil obljubila v predvolilnem času in to celo zapisala v svoj program in še v koalicijsko pogodbo.

Ob tem v inštitutu ugotavljajo, da so stranke v svojih volilnih programih brezplačna kosila obljubljale že v preteklosti, vendar jih niso uresničile. To kaže na to, da morajo ljudje izkazati svojo voljo in tako pritisniti na politiko, meni Lukanova. Z Gibanjem Svoboda in Levico na sestankih niso govorili o možnosti, da bi zakon v proceduro vložila katera od njih.

Opozicijska SDS je sicer v sredo v proceduro vložila podoben zakon, ki so ga v inštitutu preučili in ugotovili, da je pomanjkljiv v dveh ključnih točkah. Šolske prehrane namreč ne ureja kot pravice, ampak jo dodeljuje kot subvencijo. Prav tako pa šolam ne prepoveduje najema zunanjih izvajalcev.

Trenutni sistem namreč subvencij ne zagotavlja niti vsem otrokom iz družin, ki živijo pod pragom tveganja revščine, je opozorila članica inštituta Alenka Kreč Bricelj. Štiričlanska družina z dvema staršema na minimalni plači se namreč ne more prijaviti v program subvencionirane šolske prehrane, je navedla.

V inštitutu kot problematično pojmujejo tudi najemanje zunanjih izvajalcev pri pripravi hrane, saj v praksi to pomeni, da bi priprava hrane postala tržna dejavnost, s čimer bi bila njena kakovost bistveno nižja, povrh pa bi se je tudi več zavrglo. Predlog inštituta šolsko kosilo uvaja kot javno službo, s čimer se ureja tudi zaposlitev in delavske pravice kuharjev.

Da se bodo šole temu lahko primerno prilagodile, so v pobudi predvideli prehodno določbo, ki jim daje več kot eno leto časa. Če bi bil zakon v tej obliki potrjen, bi namreč v veljavo vstopil s 1. januarjem 2024.