STA novice / Ministrstvo z ukrepi v skrajševanje čakalnih vrst in stabilizacijo zdravstva (zbirno)

Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je po srečanju s predstavniki zdravstva dejal, da so na ministrstvu dokazali, da zmorejo v kratkem času pripraviti dobro vsebino. Njihova želja je skrajševanje čakalnih vrst, še bolj pa, da denar začne slediti bolniku, je dodal premier Robert Golob.

Ukrepi za skrajševanje čakalnih vrst, nagrajevanje v zdravstvu in drugi ukrepi imajo podlago v julija sprejetem zakonu o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti v zdravstvu.

Na ministrstvu bodo še ta teden izdali sklep, na podlagi katerega bodo lahko vodstva javnih zdravstvenih zavodov z zaposlenimi pod določenimi pogoji sklenila podjemne pogodbe za opravljanje dodatnih storitev. Podroben sistem nagrajevanja in zneski plačil pa bodo znani v dobrem tednu dni, je napovedal minister. "Nalašč smo počakali, da dobimo odzive," je pojasnil.

Zakon uvaja tudi nagrajevanje določenih zaposlenih na primarni ravni zdravstva. Po zakonu bodo odslej lahko nagrajeni timi ambulant družinske medicine, pediatrije, ginekologije in zobozdravstva. Merila bo natančno opredelila vladna uredba, ki je v pripravi. Posamezni zaposleni v ambulanti bo tako lahko prejel dodatek do 2000 evrov bruto, odvisno od količine opravljenega dodatnega dela. Do dodatka ne bodo upravičeni zaposleni, ki bodo za dodatno delo plačani po podjemnih pogodbah.

Zakon prav tako uvaja dodatek za posebne pogoje dela na območjih občin z nižjo razvitostjo. Namenjen bo zdravnikom na primarni ravni, na območju občin, kjer je razmerje med razvitostjo občine in povprečno razvitostjo občin v Sloveniji manjše od 0,9. Upravičeni zdravniki bodo prejeli do 500 evrov dodatka za polni delovni čas.

Na vprašanje, če in kdaj bo ministrstvo uvedlo sistem nagrajevanja za ambulante urgentne medicine, ki jih predstavljene spremembe ne naslavljajo, je Bešič Loredan odgovoril, da pripravljajo rešitve, ki jih bodo predstavili novembra, najkasneje marca pa po napovedih tudi implementirali.

Prvi odzivi v zdravstvu za zdaj ne kažejo na izrazito nasprotovanje predstavljenim ukrepom. Direktorica Splošne bolnišnice (SB) Novo mesto Milena Kramar Zupan je kot pozitivnega ocenila ukrep plačevanja vseh zdravstvenih storitev. Je pa vprašanje, koliko dodatnih storitev bo res opravljenih, je dodala. Direktor SB Murska Sobota Daniel Grabar je ukrepe nagrajevanja ocenil kot pozitivne. Želijo si, da bi ob njih uspeli skrajšati vsaj najdaljše čakalne vrste.

Tudi direktorica Zdravstvenega doma Kranj Liljana Gantar Žura je ocenila, da gredo ukrepi vlade v pravo smer. Ob tem je opozorila, da ukrep nagrajevanja na primarni ravni ne naslavlja nekaterih zdravstvenih delavcev: "Tim družinske medicine ni samo družinski zdravnik, medicinska sestra in referenčna sestra (...). Če oni delajo več, to pomeni tudi več dela za patronažno službo, laboratorij, fizioterapevte." Na vprašanje, koliko družinskih zdravnikov bo za nagrado pripravljenih dodatno delati, je odgovorila, da nekateri zdravniki kljub veliki količini dela ne bi bili pripravljeni čezmerno delati, saj jim več pomeni kakovosten čas za posameznega bolnika.

Ob tem so pristojni predstavili tudi kompetence, ki jih bodo lahko zdravniki v ambulantah družinske medicine po novem prenesli na diplomirane medicinske sestre. Gre za ukrep razbremenitve družinskih zdravnikov, ki bodo tako lahko določene naloge prenesel in pooblastil medicinsko sestro, v določenih primerih pa tudi administratorja in zdravstvenega tehnika.

Direktorat za digitalizacijo v zdravstvu je medtem v zadnjih treh tednih čakalne sezname s pregledom seznamov skrajšal za 23.000 bolnikov. Nekateri ljudje s seznamov sploh niso obstajali, drugi so bili podvojeni, nekateri pa pokojni, je na srečanju dejala v. d. generalnega direktorja direktorata Alenka Kolar. Direktorje zdravstvenih ustanov je opozorila, da morajo sami skrbeti za to, da bodo čakalni seznami pravilni, in jim naročila, naj nadzorujejo svoje podatke.

Zakon nekatere spremembe uvaja tudi na področju imenovanja oz. potrjevanja članov sveta javnih zdravstvenih zavodov ter revizije in nadzora nad njimi. Predstavnike Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) bo po novem na predlog ZZZS imenovala vlada, pred tem pa jih je ZZZS imenoval brez vladne potrditve. Prav tako bo vlada potrjevala predloge za imenovanje svetnikov nevladnih organizacij s področja pacientovih pravic, pa tudi lokalne skupnosti. Sprememb pa ni pri predstavnikih ustanovitelja, vlada jih bo še najprej potrjevala na predlog zdravstvenega ministrstva. Nadzor na področju čakalnih dob pa bo po novem v pristojnosti urada za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu

V drugem delu delovnega srečanja so predstavniki ministrstva udeležencem predstavili ukrepe za obvladovanje epidemije covida-19.