STA novice / MDS poziva vlado k iskanju rešitve za izvensodno poravnavo pri izbrisih v bankah
torek, 13.9.2022
Ljubljana, 13. septembra (STA) - V Društvu Mali delničarji Slovenije (MDS) po današnji odločitvi Sodišča EU glede zakona o sodnem varstvu imetnikov kvalificiranih obveznosti bank ob sanaciji bank v letih 2013 in 2014 vlado k iskanju pravične izvensodne poravnave. "Vlado Roberta Goloba pozivamo, da pred deveto obletnico prvega izbrisa najdemo kompromisno rešitev," so zapisali.
Sodba Sodišča EU potrjuje, da so bančni oškodovanci žrtve medsebojnega zvračanja odgovornosti med Banko Slovenije in ministrstvom za finance oziroma državo. "Sodba kot žebelj v krsto zakona kot povsem neustreznega za razrešitev problematike bančnih oškodovancev pozdravljamo in se pridružujemo ugotovitvi Banke Slovenije, da je nujna priprava zakonske rešitve, ki bo celovito urejala omenjeno področje in bo skladna z evropskim pravnim redom in slovensko ustavno ureditvijo," so zapisali.
Sodba Sodišča EU po njihovih navedbah dovoljuje odgovornost Banke Slovenije, če se izkaže, da je ta resno kršila dolžnost skrbnega ravnanja, vendar to ni celovita rešitev, saj so bančni oškodovanci upravičeni do povračila vrednosti tudi, če bi Banka Slovenije ravnala skrbno in bi denimo neskrbno ravnal kdo drug, na primer cenilci.
"Društvo MDS meni, da pravica do plačila poštene vrednosti za izbrisano premoženje ni in ne more biti odvisna od resnih kršitev dolžnosti skrbnega ravnanja Banke Slovenije, temveč le od objektivne vrednosti tega premoženja. Odvzeto premoženje ni bilo ničvredno, kot že deveto leto moramo trpeti oškodovanci, saj ga v primeru ničvrednosti sploh ne bi bilo treba odvzeti oz. izbrisati," so poudarili.
Po njihovih izračunih zamudne obresti zaradi še vedno nerešenega vprašanja na današnji dan v skladu z veljavno zakonodajo znašajo več kot 600 milijonov evrov na 950 milijonov evrov glavnice.
Sodišče EU je glede zakona o sodnem varstvu imetnikov kvalificiranih obveznosti bank danes odločilo, da je ta sporen z vidika monetarnega financiranja in finančne neodvisnosti centralne banke. Sodišče EU je o tem odločalo, ker se je nanj obrnilo slovensko ustavno sodišče, ki je do njegove opredelitve prekinilo presojo ustavnosti tega zakona, marca 2020 pa je do končne odločitve zadržalo izvajanje tega zakona.
Zahtevo za oceno ustavnosti je vložila Banka Slovenije, ker meni, da zakon krši prepoved monetarnega financiranja in posega v njeno finančno neodvisnost. Za razrešitev dileme, kako zagotoviti učinkovito sodno varstvo po izbrisih v bankah, je Banka Slovenije angažirala skupino strokovnjakov, ki je maja lani kot najbolj primerno rešitev navedla vzpostavitev povrnitvene sheme.
Zadnje novice
-
Nedovoljene gradnje večinoma odstranijo zavezanci sami
10.2.2026 -
N1: Tožilstvo v zadevi Knovs vložilo obtožni predlog zoper poslance NSi (dopolnjeno)
9.2.2026 -
Bruselj sprejel nove ukrepe za preprečevanje odpadkov iz tekstila
9.2.2026 -
Revizorji opozarjajo na tveganja v zvezi s financiranjem kmetijske politike EU po 2027
9.2.2026 -
Von der Leyen za prednostno obravnavo evropskega blaga v strateških sektorjih
9.2.2026 -
Sodišče dva napadalca na ribniškega župana obsodilo na zaporno kazen
9.2.2026 -
Tudi za ZSSS predlagano znižanje prispevkov za manjše podjetnike nesprejemljivo
9.2.2026 -
Vladna stran delno ugodila stavkovnim zahtevam centrov za obveščanje
9.2.2026 -
KPK ugotovil kršitev nasprotja interesov treh občinskih svetnic Mestne občine Ljubljana
9.2.2026 -
Prihodnji teden na sodiščih: Nadaljevalo se bo sojenje v več odmevnih primerih
8.2.2026 -
Prihodnji teden v parlamentu: Na izredni seji med drugim o spremembi financiranja občin (ozadje)
8.2.2026 -
Stroški ravnanja z odpadno embalažo v prihodnje večinoma na plečih proizvajalcev embalaže, ne gospodinjstev (tema)
7.2.2026