STA novice / MDS poziva vlado k iskanju rešitve za izvensodno poravnavo pri izbrisih v bankah
torek, 13.9.2022
Ljubljana, 13. septembra (STA) - V Društvu Mali delničarji Slovenije (MDS) po današnji odločitvi Sodišča EU glede zakona o sodnem varstvu imetnikov kvalificiranih obveznosti bank ob sanaciji bank v letih 2013 in 2014 vlado k iskanju pravične izvensodne poravnave. "Vlado Roberta Goloba pozivamo, da pred deveto obletnico prvega izbrisa najdemo kompromisno rešitev," so zapisali.
Sodba Sodišča EU potrjuje, da so bančni oškodovanci žrtve medsebojnega zvračanja odgovornosti med Banko Slovenije in ministrstvom za finance oziroma državo. "Sodba kot žebelj v krsto zakona kot povsem neustreznega za razrešitev problematike bančnih oškodovancev pozdravljamo in se pridružujemo ugotovitvi Banke Slovenije, da je nujna priprava zakonske rešitve, ki bo celovito urejala omenjeno področje in bo skladna z evropskim pravnim redom in slovensko ustavno ureditvijo," so zapisali.
Sodba Sodišča EU po njihovih navedbah dovoljuje odgovornost Banke Slovenije, če se izkaže, da je ta resno kršila dolžnost skrbnega ravnanja, vendar to ni celovita rešitev, saj so bančni oškodovanci upravičeni do povračila vrednosti tudi, če bi Banka Slovenije ravnala skrbno in bi denimo neskrbno ravnal kdo drug, na primer cenilci.
"Društvo MDS meni, da pravica do plačila poštene vrednosti za izbrisano premoženje ni in ne more biti odvisna od resnih kršitev dolžnosti skrbnega ravnanja Banke Slovenije, temveč le od objektivne vrednosti tega premoženja. Odvzeto premoženje ni bilo ničvredno, kot že deveto leto moramo trpeti oškodovanci, saj ga v primeru ničvrednosti sploh ne bi bilo treba odvzeti oz. izbrisati," so poudarili.
Po njihovih izračunih zamudne obresti zaradi še vedno nerešenega vprašanja na današnji dan v skladu z veljavno zakonodajo znašajo več kot 600 milijonov evrov na 950 milijonov evrov glavnice.
Sodišče EU je glede zakona o sodnem varstvu imetnikov kvalificiranih obveznosti bank danes odločilo, da je ta sporen z vidika monetarnega financiranja in finančne neodvisnosti centralne banke. Sodišče EU je o tem odločalo, ker se je nanj obrnilo slovensko ustavno sodišče, ki je do njegove opredelitve prekinilo presojo ustavnosti tega zakona, marca 2020 pa je do končne odločitve zadržalo izvajanje tega zakona.
Zahtevo za oceno ustavnosti je vložila Banka Slovenije, ker meni, da zakon krši prepoved monetarnega financiranja in posega v njeno finančno neodvisnost. Za razrešitev dileme, kako zagotoviti učinkovito sodno varstvo po izbrisih v bankah, je Banka Slovenije angažirala skupino strokovnjakov, ki je maja lani kot najbolj primerno rešitev navedla vzpostavitev povrnitvene sheme.
Zadnje novice
-
Stevanović za začetek zbiranja podpisov za vložitev predloga zakona o pravici do uporabe gotovine razpisal 1. september
15.7.2026 -
Predlog zakona o Skoku po ocenah tožilstva slabi njihovo avtonomijo
15.7.2026 -
Predlog za imenovanje Fajon za posebno predstavnico EU ostaja na mizi (dopolnjeno)
15.7.2026 -
Po oceni vlade prenova plačnega sistema ni prinesla želenih učinkov, plače namerava urejati drugače
15.7.2026 -
Zakon o Skoku pripravljen za obravnavo na vladi (dopolnjeno)
15.7.2026 -
Barbara Zupančič nova zagovornica načela enakosti (dopolnjeno)
15.7.2026 -
Odbor Evropskega parlamenta proti odvzemu imunitete Toninu (dopolnjeno)
15.7.2026 -
Komisija s šestimi opomini Sloveniji
15.7.2026 -
DZ potrdil obravnavo novele zakona o javnih uslužbencih po skrajšanem postopku
15.7.2026 -
OpenAI na Sodišču EU izgubil spor glede blagovne znamke
15.7.2026 -
DZ sprejel novelo zakona o bonitetnem nadzoru investicijskih podjetij
15.7.2026 -
Odbor Evropskega parlamenta proti odvzemu imunitete Toninu
15.7.2026