STA novice / Evropski parlament prižgal zeleno luč direktivi o minimalni plači

Zakonodaja določa minimalne zahteve glede ustreznosti zakonsko določenih minimalnih plač, določenih z nacionalnimi zakoni in/ali kolektivnimi pogodbami, so sporočili iz Evropskega parlamenta.

Določitev minimalne plače ostaja v pristojnosti držav članic, a morajo te zagotoviti, da bo delavcem omogočala dostojno življenje. Pri njihovem znesku bo treba življenjske stroške in plače na širši ravni. Države članice bodo lahko za oceno ustreznosti veljavne zakonsko določene minimalne plače uporabile košarico blaga in storitev po realnih cenah ali pa se ravnale po referenčni vrednosti 60 odstotkov mediane bruto plače in 50 odstotkov povprečne bruto plače.

Direktiva predvideva tudi spodbujanje in krepitev kolektivnih pogajanj na sektorski in medpanožni ravni. Države članice, kjer je v kolektivna pogajanja zajetih manj kot 80 odstotkov delovne sile, bodo morale tako v sodelovanju s socialnimi partnerji oblikovati akcijski načrt za povečanje tega deleža.

Države bodo morale vzpostaviti sistem izvrševanja, ki bo vključeval "zanesljivo spremljanje, nadzor in terenske inšpekcijske preglede". To naj bi zagotovilo skladnost s pravili in omogočilo spoprijemanje z izkoriščevalskim oddajanjem naročil podizvajalcem, navideznimi samozaposlitvami, nebeleženjem nadurnega dela in večjim obsegom dela.

Nova direktiva bo veljala za vse delavce v EU, ki imajo pogodbo o zaposlitvi ali so v zaposlitvenem razmerju. Državam članicam, v katerih je minimalna plača že zaščitena izključno s kolektivnimi pogodbami, pa ne bo treba uvajati teh pravil ali zagotoviti splošne veljavnosti teh dogovorov.

V razpravi o direktivi so sodelovali tudi evropski poslanci iz Slovenije. Romana Tomc (EPP/SDS) je izrazila podporo ideji o minimalni plači, a poudarila, da mora biti določanje njene višine v rokah držav članic. Kot je opozorila, se mnogim delo ne izplača več, saj jih na eni strani delodajalci ne plačajo toliko, kot bi si zaslužili, na drugi strani pa nekatere države izplačujejo visoke socialne transfere. "Zelo previdni moramo biti, da vzdržujemo sistem, kjer se delo izplača," je izpostavila.

Z direktivo se ljudem v času energetske krize sporoča, da se bomo te in novih kriz lotili drugače, pa je dejal Milan Brglez (S&D/SD). "Ne z rezi v plače, temveč tako, da jim tudi v krizi zajamčimo dostojno plačilo. Nedopustno je, da v EU raste delež revnih zaposlenih in da je med prejemniki minimalne plače največ tistih, ki opravljajo ključne poklice za družbo, npr. v sektorju oskrbe, zdravstva, trgovine, transporta in logistike," je navedel. Z direktivo, socialnim dialogom in pobudo za minimalni dohodek lahko iz aktualne krize izidemo solidarnejši in močnejši, verjame.

Besedilo direktive mora zdaj uradno sprejeti še Svet EU, to naj bi storil še ta mesec. Države članice bodo imele nato dve leti časa, da svojo zakonodajo uskladijo z direktivo.

Evropska komisija je sicer predlog direktive o minimalni plači Svetu EU in Evropskemu parlamentu predložila konec oktobra 2020. Svet je funkcijo pogajalca prevzel decembra lani, Evropski parlament pa novembra lani. Usklajevanje direktive si je za pomembno nalogo v času predsedovanja EU postavila tudi Slovenija.

Direktiva za Slovenijo ne bo pomenila večjih pretresov. Pri nas se minimalna plača usklajuje letno. Pri določitvi njene višine se upošteva najmanj rast cen življenjskih potrebščin, lahko pa tudi gibanje plač in zaposlenosti ter gospodarsko rast. Za njen izračun se od lani uporablja formula, po kateri je omejena tako navzgor kot navzdol oz. najmanj 20 in največ 40 odstotkov nad preračunanimi minimalnimi življenjskimi stroški.

Znesek minimalne plače določi minister za delo po posvetu s socialnimi partnerji in ga objavi najpozneje do 31. januarja tekočega leta.