STA novice / Poslanci SDS vložili predlog zakona o državnih simbolih
petek, 16.9.2022
Ljubljana, 16. septembra (STA) - Poslanska skupina SDS je v parlamentarno proceduro vložila predlog zakona o državnih simbolih. Tak predlog so vložili, saj želijo državljane spodbuditi k pogostejšemu izobešanju zastave ter hkrati prepovedati javno poveličevanje vseh simbolov totalitarnih režimov, so sporočili iz stranke.
V SDS poudarjajo, da je bil zakon o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije ter o slovenski narodni zastavi sprejet leta 1994, kar nakazuje, da sta se zakonodaja ter sistem državne uprave od takrat močno spremenila in narekuje terminološko posodobitev.
Sedaj veljavni zakon ima pomanjkljivosti in je v očitnem neskladju z ustavo, opozarjajo v SDS. Ustava namreč v svojem 6. členu kot himno nedvoumno določa celotno Zdravljico. Zakon pa sedaj Zdravljice kot himne sploh ne določa, temveč kot himno določa izključno sedmo kitico te pesmi.
Hkrati opozarjajo, da je treba spremeniti in opredeliti kazenske določbe, ki opredeljujejo uporabo grba, zastave ali slovenske narodne zastave s strani pravne osebe, odgovorne osebe pravne osebe pravne osebe, zasebnika in fizične osebe v obliki ali z vsebino, ki je v nasprotju z ustavo oziroma zakonom.
Poudarjajo še, da je zaradi težkih izkušenj Slovencev z vsemi totalitarnimi režimi treba opredeliti, da je vsako javno izražanje idej preko ali s pomočjo totalitarnih simbolov strogo prepovedano in mora biti strogo sankcionirano, saj gre za izrazito delovanje v nasprotju s temeljnimi postulati države in njenimi uradnimi simboli. S predlogom zakona se prepoveduje javno poveličevanje vseh totalitarnih režimov, njihovih nosilcev in državnih simbolov.
Večina državljanov obstoječi zakon po mnenju SDS razume, kot da je zastavo Republike Slovenije dovoljeno izobešati zgolj in samo ob državnih praznikih. "To kaže na potrebo po jasnejšem zapisu načela svobodnega obešanja zastave, s čimer bi zagotovo pripomogli k pogostejšemu izobešanju zastave," so poudarili v SDS.
Sedaj veljavna zakonodaja ne določa, da bi morala biti slovenske državna zastava izobešena v glavnem mestu na vidnem mestu. Obešanje zastav lokalnih skupnosti so urejene v predpisih lokalnih skupnosti. Ljubljana ima dvojno vlogo, saj ima poleg statusa mestne občine tudi status glavnega mesta, zato ni stvarno upravičenega razloga, da poleg zastav lokalne skupnosti na vseh mestih ne bi bile izobešene tudi slovenske zastave, še poudarjajo v SDS.
Hkrati so izpostavili še, da so težave z vrstnim redom izobešanja zastav stalnica na vseh vrstah dogodkov, zaradi česar je treba precej bolj jasno določiti hierarhijo vseh možnih simbolov ter na jasen način določiti načine izobešanja zastav.
Zadnje novice
-
Pri Kallas brez komentarja glede postopka imenovanja Fajon
14.7.2026 -
Pol leta od uveljavitve sprememb pri delovni uspešnosti nekatera vprašanja ostajajo (tema)
14.7.2026 -
Odločanje o kandidaturi Fajon za posebno predstavnico EU naj bi odložili
13.7.2026 -
Odbor DZ potrdil predlog novele za večjo konkurenčnost podjetij
13.7.2026 -
Nekdanji minister Sajovic neupoštevanje dela izdatkov kot obrambnih pripisal birokraciji
13.7.2026 -
Po neodreditvi opozicijskih parlamentarnih preiskav komisija za poslovnik v četrtek o sklicevanju izrednih sej DZ
13.7.2026 -
V NSi zaradi odločbe ustavnega sodišča strah pred vračanjem koncesij, opozicija poudarja javni interes
13.7.2026 -
KPK vladi, DZ in DS poslala priporočila za večjo transparentnost zakonodajnih postopkov (daljše)
13.7.2026 -
Poslancu Svobode Žavbiju opomin zaradi izjav na račun Zagovornika (dopolnjeno)
13.7.2026 -
Bruselj jeseni s podlago za starostno omejitev dostopa do družbenih omrežij v EU (dopolnjeno)
13.7.2026 -
Kajzer pričakuje pojasnila glede postopka izbire Fajon za posebno predstavnico EU (dopolnjeno)
13.7.2026 -
Na poslanskih klopeh pred počitnicami še paket vladnih zakonov
13.7.2026