STA novice / Ministrstvoma za notranje zadeve in za javno upravo prihodnje leto manj denarja

Predlagani rebalans proračuna za leto 2022 ministrstvu za notranje zadeve namenja 533,4 milijona evrov, kar je za dobrih 20 milijonov evrov manj kot v veljavnem proračunu. Medtem ko sredstva za plače ostajajo enaka kot v sprejetem proračunu, so se z rebalansom povečala predvsem sredstva za povračila občinam ob zunanji meji, višja so tudi sredstva za redno operativno delovanje policije, je med drugim poudarila Bobnarjeva.

Glede varovanja južne meje je povedala, da se redno sestaja z župani obmejnih občin, ki po njenih zagotovilih povečini podpirajo umik žice in panelne ograje na meji. Slovenska vojska je doslej odstranila približno štiri kilometre rezilne žice ob 670 kilometrov dolgi južni meji, kar pa ne vpliva na migracijske tokove, je dejala Bobnarjeva. Slovenska policija sicer že prilagaja "taktiko in metodiko dela", kot tudi tehnična sredstva, ki so cenejša kot žičnata in panelna ograja, je zagotovila.

Ko bo Hrvaška vstopila v schengenski prostor, kar Slovenija podpira, bo policija lahko razporedila od 500 do 700 policistov na delovna mesta v notranjosti države, ob tem, da jih bo ostalo dovolj tudi za varovanje na južni meji, je še pojasnila.

Bobnarjeva je zagotovila tudi, da bodo poskrbeli za varnost policistov. Z rebalansom proračuna so za nakup osebne opreme policistov v letošnjem letu namenili 385.000 evrov več sredstev, kot je bilo v ta namen zagotovljeno v preteklosti, pri čemer je v letošnjem letu načrtovan nakup zaščitnih jopičev, prihodnje leto pa še nakup zaščitnih čelad.

"Ne bomo pa nabavili opreme, kot so na primer bombometi. Začudilo me je, ko sem dobila informacijo, da je predhodnik sedanjega v. d. generalnega direktorja policije v načrt nabave vključil nakup bombometov za izstrelitev večje količine plinskih nabojev. To smo črtali, ker smo ocenili, da to ni prioriteta opreme slovenske policije, kajti vemo, kako se je uporabljala na množičnem protestu lanskega 5. oktobra," je poudarila.

Manj denarja rebalans proračuna za letos namenja tudi službi vlade za digitalno preobrazbo in ministrstvu za javno upravo. Po besedah državne sekretarke v službi vlade za digitalno preobrazbo Aide Kamišalić Latifić je z rebalansom proračuna predvideno za 19,1 milijona evrov sredstev, kar je za 18,6 milijona evrov manj od veljavnega proračuna.

Celotna realizacija ministrstva za javno upravo pa bo letos skupaj z evropskimi sredstvi znašala 254,9 milijona evrov, kar je pet milijonov evrov manj, kot je bilo načrtovano, je članom odbora povedala ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik.

Med načrti ministrstva je Ajanović Hovnik med drugim izpostavila skrb za kakovostni razvoj javne uprave. V ta namen so skupaj s službo vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko že ustanovili delovno skupino za lokalno samoupravo. Načrtujejo tudi ustanovitev strateškega sveta za prenovo oz. modernizacijo javne uprave. Svet bo vključeval predstavnike združenj občin, gospodarstva, nevladnega in vladnega sektorja, je naštela.

Po mnenju Branka Grimsa (SDS) je treba predlog rebalansa proračuna zavrniti. Meni namreč, da so prihodki v rebalansu načrtovani nerealno, saj ne vključuje novih finančnih obremenitev iz naslova varovanja južne meje, kjer bo treba zaradi odstranjevanja ograje poiskati drugo rešitev. Še večjo škodo pa vlada po mnenju Grimsa povzroča z odločitvijo o prekinitvi pogodbe za nakup 45 osemkolesnikov tipa boxer. Te oklepnike namreč izdelujejo v Nemčiji, ki je največji gospodarski partner Slovenije. Grims je prepričan, da bo Slovenija zaradi te nepremišljene odločitve vlade izpadla neverodostojno v očeh nemških partnerjev, s tem pa je vlada Sloveniji povzročila ogromno škodo.

V razpravi je več predstavnikov opozicije med drugim opozorilo na znižanje sredstev za digitalizacijo. Andreja Hoivika (SDS) je med drugim zmotilo, da Slovenija zaradi znižanja sredstev službi vlade za digitalno preobrazbo ne bo odprla razvojno-gospodarskega predstavništva v Silicijevi dolini, po mnenju Vide Čadonič Špelič (NSi) pa znižanje sredstev za digitalizacijo ne more biti v prid razvoju države.