STA novice / Predsednici DZ in računskega sodišča za boljše sodelovanje med institucijama

Kot je v izjavi medijem povedala Klakočar Zupančičeva, je Ahčinova na srečanje prišla s konkretnimi predlogi izboljšanja sodelovanja med institucijama, pri čemer sta spregovorili tudi o možnosti, da bi parlamentarna komisija za nadzor javnih financ pogosteje in bolj poglobljeno obravnavala poročila računskega sodišča.

Ob tem je predsednica DZ spomnila na pomembnost računskega sodišča kot neodvisne institucije, ki nadzoruje porabo javnega denarja. "Menim, da je sodišče imunski sistem naše države in da si zasluži vse naše spoštovanje in omogočanje možnosti za dobro delo. V kabinetu bomo redno sodelovali z njim," je napovedala.

Dobrega prihodnjega sodelovanja z DZ se nadeja tudi Ahčinova. "Redni stiki med zakonodajnim telesom in nami, ki v revizijah ugotavljamo tudi pomanjkljivosti v zakonih, so izredno pomembni," je poudarila predsednica računskega sodišča, ki je Klakočar Zupančičevi predstavila tudi predvidene načrtovane novosti zakona o računskem sodišču.

Kot je ocenila predsednica DZ, sta med bistvenimi novostmi, ki naj bi jih prinesle spremembe zakona, pohitritev revizijskega procesa in razširitev kroga revidirancev. "V okviru revidiranja transferejev ugotavljamo, da ne moremo iti do končnega uporabnika, ker ni med revidiranci, saj je že v zasebni sferi. Z vidika, da bomo lahko bolj učinkoviti, da bo revidiranje javne porabe bolj pregledno, so te spremembe nujno potrebne," je razloge za zakonodajno osvežitev pojasnila Ahčinova, ki je o tem že govorila tudi z ministrom za finance Klemnom Boštjančičem. Po njenih besedah naj bi vlada predloge sprememb, ki jih na računsko sodišče že pripravljajo, obravnavala v zadnjem četrtletju prihodnjega leta.

Sogovornici sta se pogovarjali tudi o pobudah za revizije, ki jih lahko računskemu sodišču preda DZ. Sodišče namreč konec leta izda program za izvrševanje revizijske pristojnosti, v katerem upošteva tudi omenjene pobude. "Prav je, da DZ poda te pobude. Dve naj bi bili s strani opozicije, dve s strani delovnih teles, dve pa od kogarkoli. Apelirala bom na poslance, da se pobude pripravijo, ker menim, da je izjemnega pomena, da se učinkovito nadzoruje poraba javnega denarja," je poudarila Klakočar Zupančičeva.

Ahčinova se je v izjavi za medije dotaknila tudi vsebine poročila o delu računskega sodišča v letu 2021, ki ga je Klakočar Zupančičevi sicer že predal njen predhodnik Tomaž Vesel, poslanci pa ga danes obravnavajo na komisiji DZ za nadzor javnih financ. Kot je dejala, so učinki v lanskem letu primerljivi z letom prej, ne glede na to, da je bila v preteklem letu covidna situacija. Primerljivo je tudi število izrečenih ukrepov in danih priporočil. "85 odstotkov ukrepov je bilo izvedenih že tekom revizij, kar pomeni, da revidiranci poslušajo računsko sodišče in prepoznajo potrebnost ukrepov za njihovo boljše poslovanje," je ocenila.

Kot izhaja iz vsebine poročila, je sodišče do konca leta 2021 izdalo 60 revizijskih poročil in eno zbirno poročilo, poročila pa so se nanašala na poslovanje 122 revidirancev, katerih skupna bilančna vsota odhodkov je lani znašala 22 milijard evrov. To je 2,6 milijarde več kot v letu 2020. Računsko sodišče je podalo 35 opisnih mnenj pri revizijah smotrnosti poslovanja ter izreklo 37 mnenj o pravilnosti poslovanja in o računovodskih izkazih. Od tega je bilo 11 pozitivnih mnenj, 16 mnenj s pridržkom in 10 negativnih mnenj, kar pomeni, da je bila najpogostejša oblika mnenje s pridržkom, ki je bilo izrečeno v 43 odstotkih vseh izdanih mnenj o pravilnosti poslovanja in o računovodskih izkazih.

Poleg letnega poročila poslanci obravnavajo tudi revizijsko poročilo računskega sodišča o učinkovitosti in uspešnosti vzpostavitve ter delovanja državnega računalniškega oblaka in revizijsko poročilo računskega sodišča o učinkovitosti poslovanja družbe Slovenski državni gozdovi (SiDG). V primeru prvega je računsko sodišče ugotovilo določene nepravilnosti, ki pa jih ni mogoče odpraviti, ker je projekt, ki je trajal med leti 2014 in 2020, že zaključen, je spomnila Ahčinova. Glede SiDG pa je sodišče podalo mnenje, da je bila družba v obdobju med 1. januarjem 2019 in 30. junijem 2020 pri upravljanju z državnimi gozdovi in vzpostavljanju centrov za zbiranje in predelavo lesa delno učinkovita.