STA novice / Slovenija izboljšala oceno pri zmanjšanju vpliva plastičnih proizvodov na okolje

Po navedbah Ekologov brez meja poročilo, ki ga je izdalo gibanje Break Free From Plastic, kaže napredek v večini držav EU, hkrati pa tudi še vedno precej napak in pomanjkljivih ukrepov v njihovih načrtih za omejitev plastičnega onesnaževanja.

"Pri nas bo za uspešno implementacijo ključen še kavcijski sistem za embalažo pijač, brez katerega ne bomo mogli doseči ciljev direktive ne glede onesnaževanja ne glede vsebnosti reciklirane plastike. Vladni rok, da podrobnosti uredi do naslednje pomladi, se hitro bliža, zamuda pa bi pomenila dodatne zaplete in onesnaževanje," je izpostavil Jaka Kranjc, ki je v imenu Ekologov brez meja sooblikoval poročilo.

Glede zamud Slovenije pri dokončanju prenosa direktive pa v društvu menijo, da je na to poleg dolge zakonodajne poti in več javnih obravnav vplivala tudi ustavna pritožba na novi zakon o varstvu okolja, njen sprejem pa lahko pričakujemo do konca leta. "Kar bo skrajni čas, saj nam leto 2023 že prinaša prve obveze glede proizvajalčeve razširjene odgovornosti - ozaveščanje in plačilo stroškov za čiščenje smetenja z njihovimi izdelki," so še opozorili v sporočilu za javnost.

Enako poročilo je bilo sicer izdano že lani, ko je potekel čas za prenos najstrožjih ukrepov iz direktive, kot sta prepoved dajanja na trg in označevanja nekaterih plastičnih izdelkov za enkratno uporabo. "Takrat je zaostajalo še veliko držav, med njimi tudi Slovenija, Slovaška in Španija, ki so januarja 2022 prejele uradni opomin zaradi pomanjkljivega prenosa direktive. Razlog za to ni le pomanjkanja ambicije, ampak tudi, ker Evropska komisija takrat še ni pripravila nekaterih usmeritev za pravilni prenos direktive v naš pravni red," so spomnili Ekologi brez meja.

V novi izdaji dokumenta se je tako število držav, ki so prejele dobro oceno, iz lanskih treh povečalo na devet, do česar je prišlo predvsem na račun ambicioznih ciljev za zmanjšanje potrošnje. Med razlogi za slabe ocene pa so po oceni Ekologov brez meja predvsem manjkajoči ključni ukrepi (Nizozemska, Nemčija, Avstrija, Estonija, Romunija, Madžarska in Belgija) in pomanjkanje ambicij (Hrvaška, Slovaška, Bolgarija, Romunija in Češka), medtem ko nekatere še vedno precej zamujajo (Finska, Poljska) ali pa so celo v nasprotju z direktivo (Italija).

Kot so še izpostavili, je bila povsod po Evropi prepoznana potreba po okrepitvi naporov za učinkovito implementacijo, saj so na trgu še vedno prisotni nekateri prepovedani plastični izdelki za enkratno uporabo. Večina držav tudi ni razčlenila obvez glede ozaveščanja in ga prepušča proizvajalcem. Nevladne organizacije iz vse Evrope zato pozivajo države in Evropsko komisijo, da odigrajo svojo ključno vlogo pri zaustavitvi onesnaževanja s plastičnimi izdelki za enkratno uporabo, so še dodali v društvu.