STA novice / Bruselj s predlogom priporočil za učinkovitejše sheme minimalnega dohodka (dopolnjeno)

"Smo v zelo posebnem obdobju. Po pandemiji covida-19, ko se je število ljudi, pri katerih obstaja tveganje za revščino, povečalo, bi lahko zdaj zaradi inflacije ter naraščajočih cen energije in hrane prišlo še do dodatnega povečanja," je ob predstavitvi predlogov povedal evropski komisar za socialne pravice Nicolas Schmit.

Predlog je po njegovih besedah osnovan na tem, da minimalni dohodek pomeni zagotavljanje denarnega prejemka gospodinjstvom kot zadnje možnosti.

Kot navajajo na komisiji, želijo z njim gospodinjstvom, ki nimajo dovolj sredstev za dostojno življenje, omogočiti, da dosežejo določeno stopnjo dohodkov. Do njih so upravičeni le ljudje z nezadostnimi dohodki in sredstvi. Gre za javno financirane socialne transferje, namenjene preprečevanju revščine in socialne izključenosti, obenem pa tudi spodbujanju k vključitvi na trg dela. Ne gre za minimalno plačo ali univerzalni temeljni dohodek, poudarjajo v Bruslju.

Po komisarjevih besedah so sheme minimalnega dohodka v veljavi v vseh državah članicah, vendar niso vedno ustrezne. Ne dosežejo ljudi, ki ga potrebujejo, tistim, ki so sposobni za delo, pa ne pomagajo, da bi se vključili nazaj na trg dela. Kar v 22 članicah so ljudje, ki prejemajo dohodek, kljub temu še vedno pod pragom revščine, je povedal Schmit.

Predlog komisije, ki ga morajo potrditi še države članice, med drugim priporoča izboljšanje postopkov za dodeljevanje zneska minimalnega dohodka. Po mnenju komisije morajo biti kriteriji za upravičenost do tega dohodka pregledni in nediskriminatorni. Spodbujati morajo enakost spolov in ekonomsko neodvisnost, predvsem za ženske in mlade odrasle.

Članice naj poleg tega glede na predlog komisije omogočijo, da bi dohodkovno podporo prejemali posamezniki, in ne gospodinjstva. Pri tem naj se celotna podpora za gospodinjstvo ne poveča.

Obenem komisija priporoča, da so postopki za pridobitev minimalnega dohodka bolj dostopni in enostavni. Odločitev o dodelitvi pa naj bo sprejeta v 30 dneh od vložitve prošnje. Komisar za socialne pravice je ob tem poudaril, da od 30 do 50 odstotkov ljudi, ki bi upravičeni do dohodka, ne zaprosijo zanj, ker nimajo dovolj informacij.

Sheme minimalnega dohodka naj se v času socialno-ekonomske krize prilagodijo, na primer z razširitvijo upravičenosti, še predvideva predlog priporočila.

Prek teh shem naj članice zagotovijo tudi boljši dostop do trga dela. Ljudem lahko prek njih omogočijo, da najdejo delo in ga tudi obdržijo. Za krajše obdobje lahko prejemajo tako dohodkovno podporo kot prihodke od dela, na primer med preizkusnim obdobjem ali praktičnim usposabljanjem.

Predlog priporočila, ki ga je predstavila komisija, vključuje še izboljšanje dostopa do ključnih storitev, kot so zdravstvo, izobraževanje in usposabljanje, pa tudi socialnih storitev.

Bruselj je danes predlagal tudi spremembo direktive o izpostavljenosti azbestu na delovnem mestu. Predlog predvideva znižanje najvišje dovoljene stopnje izpostavljenosti za desetkrat, torej z 0,1 na 0,01 vlakna na kubični centimeter. Ta predlog bodo zdaj obravnavali države članice in Evropski parlament.