STA novice / Združenja občin od države pričakujejo predlog, ki bo omogočal financiranje z zakonom predpisanih nalog (dopolnjeno)

Vladna ponudba za triodstotni dvig je bila "po mnenju vseh prisotnih predstavnic in predstavnikov občin nespodobna in žaljiva tako za občine kot za njihove občane", so zapisali v skupnem sporočilu Skupnosti občin Slovenije, Združenja občin Slovenije in Združenja mestnih občin Slovenije. Ob tem pa so opozorili, da so se po njihovih izračunih stroški na prebivalca v samo osmih mesecih tega leta dvignili za 94 evrov na prebivalca, kar je približno 15 odstotkov.

V združenjih so ob tem izpostavili, da sistem financiranja občin določa, da mora državna raven za naloge, ki jih morajo občine v skladu z zakoni opravljati, zagotoviti tudi ustrezna finančna sredstva. Minister za finance Klemen Boštjančič pa je po njihovih navedbah "ponovno govoril o možnostih občin, da primanjkljaje iz naslova financiranja zakonskih nalog zagotovijo skozi lastna, razvojna sredstva". "Tudi tako, da dodatno obremenijo svoje občanke in občane z višjimi položnicami za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča ali tako, da namenska sredstva (komunalni prispevek ...) porabijo tako, da kršijo sprejeto zakonodajo."

Takšni predlogi potrjujejo popolno nerazumevanje lokalne samouprave in financiranja občin, opozarjajo v občinskih združenjih. Kot so zapisali, pričakujejo, "da se občin v kriznih časih ne sili v dodatno obdavčevanje občank in občanov, v protizakonito delovanje in porabo razvojnih sredstev za namene izvajanja zakonskih nalog".

Vladna stran je za leti 2023 in 2024 predlagala povprečnino v višini 667 evrov, kar je 20 evrov na prebivalca v Sloveniji več, kot je trenutno določena povprečnina z dogovorom za leto 2023. Gre torej za triodstotni dvig.

Združenja so medtem na prvem sestanku predlagala dvig povprečnine za letošnje leto z zdajšnjih 645 na 736,66 evra. Za leto 2023 so predlagala povprečnino v višini 776,4 evra, za leto 2024 pa v višini 783 evrov. Njihov zadnji, približevalni predlog pa je za prihodnje leto povprečnina v višini 719,63 evra, pri čemer pa pričakujejo, da bodo občine dodatno, izven sistema povprečnine, dobile 33 milijonov evrov za financiranje dogovora države s sindikati javnega sektorja o popravku plač, regresa in dodatka za malico. Če bi iz povprečnine krili tudi stroške, ki bodo posledica plačnega dogovora, pa je njihov predlog povprečnina v višini 735,74 evra, je za STA pojasnila generalna sekretarka Skupnosti občin Slovenije Jasmina Vidmar.

"Ker se zavedamo izzivov države pri financiranju vseh nalog, smo predlagali povprečnino, v skladu s katero bodo občine iz lastnih sredstev že krile stroške izvajanja zakonskih nalog v višini 43 evrov na prebivalca. Tako bodo občine same financirale stroške zakonskih nalog v višini 88 milijonov evrov," so ob tem še zapisali v sporočilu za javnost.

Minister Boštjančič je v izjavi po seji vlade odhod predstavnikov združenj občin s torkovih pogajanj komentiral z besedami, da "se pač vsak pogaja na način, ki se mu zdi smiseln". Poudaril je, da živimo v razmerah velike draginjske krize, da pa na vladni strani absolutno razumejo tudi potrebe občin. Vendar po njegovih besedah predlogi združenj občin temeljijo na njihovih lastnih izračunih, medtem ko so izračuni ministrstva drugačni. "Dvig povprečnine, kot smo ga predlagali, pa pokriva tudi vse predvidene stroške dela, ki bi odpadli na občine, če bo seveda do dogovora s sindikati javnega sektorja prišlo," je še pojasnil.