STA novice / Sodni svet za prenos imenovanja vrhovnih sodnikov iz državnega zbora

Sodni svet v letnem poročilu za lani, ki je dostopno na spletnih straneh DZ, ponovno izpostavlja nekatere sistemske težave, s katerimi se soočajo sodišča. Odprava omenjenih sistemskih težav bi po mnenju Sodnega sveta pozitivno vplivala na rezultate dela sodišč, zato v poročilu znova izpostavlja tudi svoja priporočila oz. smernice v zvezi s tem.

Glede imenovanja vrhovnih sodnikov in izvolitve sodnikov nižjih stopenj Sodni svet meni, da sedanja ureditev, po kateri sodnike vrhovnega sodišča voli državni zbor, ni ustrezna. To se je že večkrat pokazalo pri imenovanju predlaganih kandidatov za vrhovne sodnike, ko o predlaganih kandidatih v DZ bodisi med poslanci ni bila opravljena razprava bodisi so bili v razpravi izpostavljeni primeri, ko je sodnik odločal v politično izpostavljenih zadevah.

"Oboje jasno nakazuje na to, da so bile odločitve o zavrnitvi predlogov sprejete politično, in ne na podlagi strokovnih argumentov. Politično izbiranje sodnikov pa ni standard sodobnih demokratičnih družb," navajajo v poročilu.

Glede kadrovske problematike sodišč Sodni svet meni, da se mora število sodnikov približati evropskemu povprečju, ob čemer pa se pridružuje opozorilom vrhovnega sodišča, da se s postopnim zniževanjem števila sodnikov v prihodnje ne bo več moglo nadaljevati, dokler se sodiščem hkrati ne bo zagotovilo ustrezno usposobljene in številčno okrepljene podpore sodnega osebja. Slednje predstavlja vedno večji problem, saj se sodišča zaradi neustreznih plač spopadajo z velikimi težavami pri pridobivanju tovrstnega kadra. V zvezi s tem bo po mnenju Sodnega sveta treba nasloviti tudi vprašanje ustrezne umeščenosti sodnega osebja v plačno lestvico, opozarjajo.

V zvezi s problematiko poglabljanja generacijske vrzeli v vrstah sodnikov Sodni svet vztraja, da mora biti temeljno merilo pri izbiri kandidatov za sodniška mesta strokovnost, pri čemer pa že sedaj pri izbiri kandidatov upošteva tudi spolno in starostno strukturo na sodiščih. Poleg tega je prav, da so sodniki praviloma ljudje z več življenjskimi in strokovnimi izkušnjami. Sodni svet v zvezi s tem med drugim podpira prizadevanja ministrstva za pravosodje in pobude vrhovnega sodišča za prenovo sistema usposabljanja kadrov za pravosodne funkcije.

Resno oviro za zaposlovanje najboljših pravnih strokovnjakov na sodniških mestih in za neodvisnost sodstva po mnenju Sodnega sveta sicer predstavlja tudi neustreznost plačnega položaja sodnikov. Kot opozarjajo, je trenutna višina plač sodnikov namreč nespremenjena že od leta 2012.

Sodni svet je lani na ustavno sodišče naslovil zahtevo za oceno ustavnosti predpisov, ki urejajo sodniške plače, povračila stroškov in druge prejemke, ob čemer pa poziva vlado in DZ, da navedeno stanje uredita še pred odločitvijo ustavnega sodišča.

"Z rastjo življenjskih stroškov in naraščajočo inflacijo, ob tem ko plače sodnikov ostajajo enake, se materialni položaj sodnikov še dodatno poslabšuje. Zaradi neustrezno zagotovljene materialne neodvisnosti sodnikov je ogrožena tudi neodvisnost sodnikov nasploh, navedeno pa negativno vpliva na stanje pravne države," opozarjajo.

Glede sistema napredovanja sodnikov pa Sodni svet še naprej vztraja pri priporočilu, da bi bilo smiselno poenostaviti sistem rednega napredovanja sodnikov ter pozornost posvetiti le ocenjevanju sodnikov, ki pozitivno ali negativno odstopajo od povprečja.

Sodni svet sicer že dlje časa predlaga tudi, da je treba pripraviti celovito strategijo optimizacije mreže sodišč z vidika učinkovitosti. Ob zakonodajnih predlogih, ki jih je pripravilo ministrstvo za pravosodje in so v strokovnem usklajevanju, je treba po mnenju sveta natančno preučiti, kakšen vpliv in posledice bi imela uvedba institutov, kot sta vzpostavitev sodnega okrožja, kot osnovne organizacijske ravni sodišč, in uvedba enovitega sodnika, na sam potek sodnih postopkov, med drugim opozarjajo.

Sodni svet je sicer v letu 2021 izvedel 22 načrtovanih in dve korespondenčni seji in dosegel skrajšanje poteka časa v razpisnih postopkih za sodniška mesta. Povprečni čas, ki ga je na posamezni razpisni postopek potreboval od trenutka prejema razpisne dokumentacije do pravnomočnosti odločitve o izbiri, je znašal 159 dni in se je v primerjavi z letom prej izboljšal za osem dni.

Sodni svet je sicer lani zaključil skupno 33 razpisov za sodniška mesta, kar je za 38 odstotkov več kot v letu 2020, ob tem da je bila tudi številka prijavljenih kandidatov na navedene razpise druga največja v zadnjih petih letih.

Sodni svet je tako lani zaključil toliko razpisov, kot jih je prejel, in tako v celoti obvladoval temeljne pristojnosti predlaganja kandidatov v izvolitev DZ in imenovanja sodnikov na višja sodniška mesta, kot jih določata ustava in zakon o sodnem svetu. Komisije Sodnega sveta za etiko in integriteto je lani izvedla deset sej, v letu 2020 pa šest, izhaja iz poročila.