STA novice / Evropska konfederacija sindikatov opozarja pred spodkopavanjem pravice do stavke

Evropska komisija je v začetku prejšnjega tedna predstavila nov izredni instrument, katerega namen je ohraniti prost pretok blaga, storitev in ljudi na evropskem enotnem trgu v času kriz ter zagotoviti dovolj ključnih dobrin in storitev.

Po mnenju Etuc, ki ga na svoji spletni strani navaja Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), je del predlagane reforme tudi razveljavitev obstoječe uredbe o delovanju enotnega trga, "ki izrecno ščiti pravico do stavke". "V novo zakonodajo ni vključen noben tak zaščitni ukrep," so v ZSSS povzeli Etuc.

Sindikaliste skrbi, da bi stavko lahko šteli za "krizo, kar bi spodkopalo kolektivno delovanje in kršilo mednarodne pravice, kot sta Listina EU o temeljnih pravicah in Socialna listina".

Etuc je zato pozval Evropsko komisijo, naj okrepi zaščitne ukrepe za temeljne pravice v tej zakonodaji, zlasti ko gre za socialne, delavske in sindikalne pravice.

Konfederalna sekretarka Etuca Isabelle Schömann je dejala, da sta pandemija covida-19 in vojna v Ukrajini pokazali pomen kolektivnih pogodb, ki jih sklepajo sindikati, da zagotovijo prožno gospodarstvo, ki upošteva potrebe delavcev in državljanov med takšnimi krizami, so povzeli v ZSSS.

Pravica do stavke je po njenih besedah neločljiva od pravice delavcev do kolektivnega pogajanja in je kot take ni mogoče omejiti z ukrepi za izredne razmere.

"Pripravljenost na krizo in odziv nanjo se nikoli ne smeta uporabljati kot sredstvo za spodkopavanje ali omejevanje temeljnih pravic. Spoštovanje delavskih pravic je temeljnega pomena za socialno tržno gospodarstvo EU in ga nikoli ne moremo obravnavati kot oviro za delovanje enotnega trga," so sekretarko Schömann še citirali v ZSSS.

Predlog uredbe o izrednem instrumentu vzpostavlja okvir kriznega upravljanja, ki bi omogočil identifikacijo različnih groženj za enotni trg in njegovo nemoteno delovanje.

Med drugim bi vzpostavili nov mehanizem za nadzor nad notranjim trgom, ki bi bil sestavljen iz več faz. V fazi kriznega načrtovanja bi članice in komisija vzpostavile mrežo za usklajevanje in komuniciranje, s čimer bi povečale pripravljenost.

Ko bi ugotovili, da je enotni trg ogrožen, bi lahko komisija sprožila fazo pozornosti. Članice bi se v sodelovanju z Evropsko komisijo osredotočile na spremljanje dobavnih verig strateško pomembnih dobrin in storitev ter na pripravo strateških rezerv teh dobrin in storitev.

V primeru krize, ki bi imela obsežen vpliv na notranji trg, pa bi lahko Svet EU aktiviral fazo izrednih razmer. Sestavili bi svetovalno skupino iz predstavnikov komisije in držav članic, ki bi ocenila razmere ter priporočila najustreznejše ukrepe.

V tej fazi bi bil glavni cilj instrumenta zagotoviti, da bi članice omejile prost pretoka blaga, storitev ali ljudi samo, če bi bilo to res nujno za soočanje s krizo. Članice bi morale Bruselj obvestiti o vsakršni omejitvi, ki jo načrtujejo.

Po sprožitvi izredne faze bi lahko komisija v primeru izjemnih okoliščin uporabila dodatna orodja. Od podjetij bi lahko zahtevala informacije o njihovi proizvodnji. Tako bi omogočili, da bi proizvode, ki so potrebni, hitreje dali na trg. Podjetja pa bi lahko tudi pozvali, da bi pri proizvodnji dali prednost proizvodom, ki se jih potrebuje med krizo.

Predlog instrumenta, ki bo veljal zgolj za tista področja, ki niso urejena z drugo zakonodajo, bosta zdaj obravnavala Evropski parlament in Svet EU.