STA novice / Zakonski predlogi SDS o medijih, državnem tožilstvu in statusu občine Škofja Loka po mnenju DZ neprimerni za nadaljnjo obravnavo

Po predlogu novele zakona o medijih bi, kot je pojasnila Alenka Jeraj (SDS), definicija medija ustrezno zajela nove oblike množičnih medijev na družbenih omrežjih in drugih digitalnih platformah, prav tako bi uvedli dodatne finančne spodbude in podpore, in sicer med drugim za preiskovalno, kritiško in lokalno novinarstvo, za dostopnost in prilagajanje vsebin osebam z invalidnostmi. Za izdajatelje pa bi se po predlogu ukinila obveznost predhodnega vpisa v razvid medijev, ki bi ostal le še kot evidenca podatkov o medijih zaradi zagotavljanja transparentnosti delovanja medijev.

Koalicijske poslanske skupine predloga niso podprle. Nasprotovala mu je tudi vlada, saj da so nekatere rešitve v nasprotju z javnim interesom na področju medijev ali celo z določili drugih zakonov, je na seji pojasnil državni sekretar na ministrstvu za kulturo Marko Rusjan. Ob tem je med drugim omenil predlog, da bi posamezni zavezanec za plačilo rtv-prispevka sam določil prejemnika sredstev, kar da bi grobo poseglo v finančni položaj Radiotelevizije Slovenija in posledično njeno avtonomijo, ki je zagotovljena v zakonu. Prav tako so po Rusjanovih besedah sporni predlogi glede sovražnega govora in glede ukinitve možnosti povezovanja radijskih programov v radijske mreže.

V predlogu novele zakona o državnem tožilstvu, ki so jo prav tako predlagali poslanci SDS, so med drugim predvideli dodatno pristojnost ministra za pravosodje, ki bi v primeru, če kandidatur ne vloži dovolj kandidatov, v izbirnem postopku kandidatov na funkcije v okviru evropskega javnega tožilstva lahko predlagal tudi kandidate, ki se niso prijavili na razpis. Zaradi zagotovitve hitrejšega in učinkovitejšega nacionalnega dela izbirnega postopka kandidatov na funkcije v okviru evropskega javnega tožilstva pa bi se po predlogu izrecno določilo, da končni izbor kandidatov opravi vlada.

Po mnenju vlade so predlagane spremembe in dopolnitve postopka imenovanja kandidatov na funkcije v okviru evropskega javnega tožilstva nepotrebne in nesistemske. Določitev kakršnega koli vpliva izvršilne veje oblasti v teh postopkih pomeni odstop od siceršnje veljavne ureditve in poseg v ustavno zagotovljeno funkcionalno samostojnost državnih tožilcev znotraj izvršilne veje oblasti, katerega namen je prav v preprečevanju konflikta interesov, menijo v vladi.

Da ni primeren za nadaljnjo obravnavo, je DZ odločil tudi glede predloga novele zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij, s katerim bi občini Škofja Loka omogočili pridobitev statusa mestne občine. Kot so utemeljevali predlagatelji, Škofja Loka predstavlja stičišče med Gorenjsko in Osrednjeslovensko statistično regijo ter tako predstavlja povezavo Gorenjske s slovenskim glavnim mestom.

Vlada pa se s predlogom ni strinjala, saj da za to ni pravne podlage. Po navedbah predstavnikov vlade namreč občina Škofja Loka ne izpolnjuje pogojev za mestno občino iz zakona o lokalni samoupravi, ki določa, da se status mestne občine podeli občini, če je na njenem območju mesto, ki ima najmanj 20.000 prebivalcev in vsaj 15.000 delovnih mest.