Navigacija
Portal TFL

STA novice / Na referendumih glasovanje za ali proti uveljavitvi treh sprejetih zakonov (tema)

četrtek, 6.10.2022

Ljubljana, 06. oktobra (STA) - SDS bo v prihodnjih dneh v DZ vložila zahtevo za razpis treh zakonodajnih referendumov. Če bodo razpisani, bodo volivci odločali, ali naj se uveljavijo spremembe zakona o vladi, novela zakona o RTVS in spremembe zakona o dolgotrajni oskrbi, kot jih je sprejel DZ.

Sprememba zakona o vladi predvideva reorganizacijo nekaterih ministrstev in ustanovitev treh novih

Spremembe zakona o vladi predvidevajo ustanovitev treh novih ministrstev, nekatera bi se preimenovala, spremenile bi se tudi nekatere pristojnosti posameznih resorjev.

Na novo bi oblikovali ministrstvo za solidarno prihodnost, ki bi prevzelo del področja ministrstev za delo ter za zdravje. Ustanovili bi tudi ministrstvo za podnebje in energijo. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport pa bi se razdelilo na dva resorja, in sicer ministrstvo za vzgojo in šolstvo ter ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije.

Pod okrilje gospodarskega ministrstva bi prešel šport, ministrstvo pa bi se preimenovalo v ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport. Zdajšnje ministrstvo za okolje in prostor bi se preimenovalo v ministrstvo za varstvo narave in prostor, zunanje ministrstvo pa v ministrstvo za zunanje in evropske zadeve.

Poslanci so razpravo o koalicijskem predlogu sprememb zakona o vladi sicer opravili že maja, pred nastopom nove vlade, o samem zakonu pa tedaj niso glasovali, ker je SDS vložila predlog za posvetovalni referendum. DZ je predlog za posvetovalni referendum zavrnil, zato so 22. junija, tri tedne po tistem, ko je prisegla nova vlada, oblikovana po veljavnem zakonu s 17 resorji, o predlogu sprememb tudi glasovali in ga potrdili.

V koalicijskih vrstah so pred poletjem predvideli, da bodo posamezna ministrstva preoblikovali čez poletje in da bodo septembra operativna. Zahteva za zbiranje podpisov za vložitev referendumske zahteve je načrte zamaknila. Medtem so se pojavili tudi nekateri pomisleki, ali bo do preoblikovanj v vladi sploh prišlo, ki pa jih je premier Robert Golob zavrnil z navedbami, da ko bo zakon uveljavljen, bodo morali oblikovati vsa predvidena ministrstva.

V največji opozicijski stranki takšne spremembe zakona o vladi ocenjujejo kot problematične, predvsem zato, ker bi po njihovih trditvah dodatna ministrstva prinesla dodatne stroške. V koalicijskih poslanskih skupinah pa so SDS očitali, da želi z referendumskimi postopki zavlačevati postopek oblikovanja nove vlade. V opozicijski NSi referenduma o tem ne podpirajo.

Z novelo zakona o RTVS bi na novo uredili vodenje zavoda

Z novelo zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS) je želela vlada na novo urediti vodenje, upravljanje in nadzor RTVS. Novela sicer med drugim namesto 29-članskega programskega sveta in 11-članskega nadzornega sveta zavoda uvaja enotni svet s 17 člani. Med njimi ne bi nobenega imenoval DZ. Kot posvetovalno telo sveta predlog uvaja tudi petčlanski finančni odbor.

Javni zavod bi po določbah novele vodila in upravljala uprava, ki bi jo sestavljali štirje člani, vodil pa bi jo predsednik uprave. Z dnem uveljavitve novele bi prenehal mandat članov zdajšnjega programskega in nadzornega sveta, svoje delo pa bi nadaljevali do ustanovitve sveta. Ta bi se v skladu s predlogom ustanovil najpozneje v 60 dneh po uveljavitvi zakona. Zdajšnji generalni direktor bi do imenovanja uprave opravljal svojo funkcijo kot vršilec dolžnosti, enako bi veljalo za direktorja radia in televizije.

V koaliciji poudarjajo, da novela zakona o RTVS prinaša depolitizacijo javnega zavoda, pobudniki zakonodajnega referenduma, stranka SDS, pa menijo, da novela z enim zamahom obglavlja vodstvo in programske svetnike RTVS. Kot sporno v SDS ocenjujejo tudi, da je DZ zakon obravnaval po nujnem postopku, saj je tako iz razprave izključena civilna družba, prav tako pa o njem ni bilo opravljene javne razprave. Proti uveljavitvi novele zakona so tudi v NSi, zato referendum podpirajo.

Sprememba zakona o dolgotrajni oskrbi bi njegovo uveljavitev zamaknila za leto dni in zagotovila dodatna sredstva za domove starejših

Sprememba zakona o dolgotrajni oskrbi za leto dni zamika uveljavitev zakona, ki ga je pripravila vlada Janeza Janše in DZ sprejel decembra lani. Osnovni zakon to področje sistemsko ureja, tako oblike institucionalnega varstva kot na domu. Določa niz ukrepov, namenjenih polnoletnim osebam, ki so trajno odvisne od pomoči drugega in potrebujejo pomoč pri osnovnih in podpornih vsakodnevnih opravilih, določa tudi oskrbovalca družinskega člana in denarni prejemek. V vse oblike oskrbe razen institucionalne je vključena pravica do storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti ter e-oskrba.

Zakon določa, da bo financiranje do leta 2025 zagotovljeno z že obstoječimi sredstvi v ta namen v pokojninski in zdravstveni blagajni, preostanek pa bo kril državni proračun. V času do leta 2025 je medtem predvideno sprejetje posebnega zakona o zavarovanju za dolgotrajno oskrbo, ki bo uredil financiranje po letu 2025.

Zakonske določbe so tako predvidele postopno uveljavljanje rešitev in po mnenju pobudnikov referenduma je bilo prehodno obdobje dovolj dolgo za pripravo celovite uveljavitve zakona z letom 2023. V SDS zato opozarjajo, da je zamik uveljavitev zakonskih rešitev škodljiv za starejše. Proti zamiku uveljavitve zakona so tudi v opozicijski NSi.

Na vladni strani pa so navedli, da je vsebina osnovnega zakona pomanjkljiva in ne sploh omogoča izvajanja v praksi, zato je preložitev izvajanja zakona nujna. DZ je tako sredi julija izglasoval zamik uveljavitve izvajanja zakona za eno leto. Po navedbah ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti bi uveljavitev zakona, kot ga je predvidela prejšnja vlada, pomenila veliko škodo celotnemu sistemu socialnega varstva starejših.

Na neizvedljivost zakona so opozarjali izvajalci oskrbe, Skupnost socialnih zavodov Slovenije, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, predstavniki civilne družbe in drugi, so navedli na ministrstvu. Z novelo zakona pa si, kot so pojasnili, dajejo čas, da v zakonu uredijo financiranje in status izvajalcev, vstopne točke in način ocenjevanja potreb.

Na referendumu izpodbijana novela prinaša tudi dodatna sredstva za socialno-varstvene zavode za kritje dveh ukrepov, sprejetih v lanskem letu, in sicer 16 milijonov evrov na letni ravni za kritje dviga plač v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva ter več kot 13 milijonov letno za kadrovsko širitev, ki je posledica spremembe pravilnika o standardih in normativih v socialnem varstvu. S sredstvi, ki jih novela zagotavlja do konca leta 2023, so želeli preprečiti, da bi se povečani stroški dela prelili v cene oskrbnin v domovih starejših.

Potrebujete pomoč?
Posvetujte se z našim strokovnjakom.

Pišite nam +386 1 4324 243
BREZPLAČNI PREIZKUS

Tax-Fin-Lex d.o.o.
pravno-poslovni portal,
založništvo in
izobraževanja

Tax-Fin-Lex d.o.o.
Železna cesta 18
1000 Ljubljana
Slovenija

T: +386 1 4324 243
E: info@tax-fin-lex.si

CERTIFIKATI IN EU PROJEKTI

 
x - Dialog title
dialog window