STA novice / Združenje bank: Sodba Sodišča EU glede potrošniških pogodb brez bistvenih novosti za sodno prakso

Sodišče EU je sodbo, objavljeno minuli teden, sprejelo na podlagi vprašanja Višjega sodišča v Mariboru. To je odločalo v primeru posojila v švicarskih frankih, ki ga je podelila Nova KBM.

Šlo je za vprašanje, ali je mogoče omenjeno direktivo EU, ki med drugim določa, da pogodbeni pogoj, o katerem se stranki nista dogovorili posamično, velja za nepoštenega, če v nasprotju z zahtevo dobre vere v škodo potrošnika povzroči znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank, državam pa omogoča višjo raven zaščite potrošnikov, v nacionalno pravo prenesti tako, da sta pogoja delovanja v dobri veri in znatnega neravnotežja med banko in posojilojemalcem ločena in neodvisna eden od drugega.

Sodišče EU je presodilo, da omenjena določila direktive ne nasprotujejo nacionalni ureditvi iz zakona o varstvu potrošnikov, na podlagi katere je mogoče v primeru, da pogodbeni pogoj v škodo potrošnika povzroči znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank, ugotoviti nepoštenost tega pogoja, ne da bi bilo treba v takem primeru preveriti zahtevo dobre vere. Ti dve merili sta namreč v zakonu nanizani z ločilom ali, in ne in.

V Združenju bank Slovenije v sporočilu za javnost odločitev Sodišča EU povzemajo tako, da lahko članice unije potrošnikom zagotovijo višjo raven varstva, kot je predvidena z direktivo, kar pa mora preveriti nacionalno sodišče ob upoštevanju tudi nacionalne sodne prakse na tem področju.

Ne glede na to je Sodišče EU po njihovem branju sodbe poudarilo, da skladno z besedilom direktive pogoj iz pogodbe, sklenjene med potrošnikom in ponudnikom, o katerem se ta nista dogovorila posamično, velja za nepošten, če v nasprotju z zahtevo dobre vere v škodo potrošnika povzroči znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank, torej, da se presojata dobra vera in morebitno neravnotežje kumulativno.

Sodišče EU je po navedbah združenja večkrat že tudi poudarilo, da je le nacionalno sodišče pristojno za ugotavljanje in presojo dejstev v postopku v glavni stvari, pa tudi za samo razlago in uporabo nacionalne zakonodaje, kjer pa ima zadnjo besedo Vrhovno sodišče. Ustaljena in enotna sodna praksa tega sodišča po navedbah združenja bank določa, da je v okviru presoje (ne)poštenosti glavnega predmeta pogodbe treba presoditi oba elementa, torej ali je banka ravnala v dobri veri ter obstoj morebitnega znatnega neravnotežja med pravicami in obveznostmi strank.

Sodna praksa Vrhovnega sodišča tako po mnenju Združenja bank Slovenije ne podpira stališča, da bi slovenska zakonodaja predvidevala višje varstvo potrošnikov, kot ga določa direktiva EU, sodba Sodišča EU pa v zvezi s tem ne prinaša nobenih bistvenih novosti za dosedanjo sodno prakso.

V Združenju Frank so medtem konec minulega tedna za časnik Večer navedli, da gre pri omenjeni sodbi Sodišča EU za prelomno sodbo, ki bi morala posojilojemalcem v švicarskih frankih končno omogočiti pravno varstvo pred škodljivimi bančnimi praksami in z uspešnimi tožbami proti bankam tudi povračilo škode.

Sodba je po njihovem prepričanju pomembna, ker prepoznava kršitev prava EU v sodbah Vrhovnega sodišča in nekaterih višjih sodišč, ki so sodila v korist bank z obrazložitvijo, da tožniki niso dokazali slabe vere banke.

Podrobnosti sodbe za posojilojemalce v švicarskih frankih in njen vpliv na prihodnjo sodno prakso v Sloveniji naj bi skupaj s predstavniki Zveze potrošnikov Slovenije in odvetnikom Robertom Preiningerjem v teh dneh predstavili tudi na novinarski konferenci.