STA novice / Zavrnitveni kvorum na dosedanjih referendum dosežen le dvakrat (tabela)
torek, 18.10.2022
Ljubljana, 18. oktobra (STA) - Da bi zakonodajni referendumi o spremembah zakonov o vladi in o dolgotrajni oskrbi ter noveli zakona o RTVS, ki jih bo DZ predvidoma razpisal za 27. november, uspeli, bi morali pobudniki na volišča pripeljali skoraj 340.000 volivcev, ki bi glasovali proti njihovi uveljaviti. To se je od uveljavitve zavrnitvenega kvoruma doslej zgodilo le dvakrat.
Z ustavnimi spremembami leta 2013 je bil namreč namesto potrditvenega uveden zavrnitveni model zakonodajnega referenduma. Od tedaj velja, da je zakon na referendumu zavrnjen, če proti njemu glasuje večina volivcev, ki so veljavno glasovali, pod pogojem, da proti zakonu glasuje najmanj petina vseh volivcev.
Da bi novela zakona o Radioteleviziji Slovenija ter spremembe zakonov o vladi in o dolgotrajni oskrbi na referendumih padli, bi moralo proti njihovi uveljavitvi na posameznem referendumu glasovati skoraj 340.000 volivcev, kolikor znaša t. i. zavrnitveni kvorum.
Od skupaj 20 zakonodajnih referendumov je bilo doslej po tem sistemu izpeljanih pet. Nasprotnikom zakonskih rešitev je zadostno število volivcev na volišča uspelo pripeljati le v dveh primerih: volivci so leta 2015 zavrnili novelo zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, lani pa še novelo zakona o vodah. Udeležba na tem referendumu je bila sicer ena najvišjih v zgodovini.
Prvi referendum, za uspešnost katerega bi bilo treba doseči kvorum, pa pobudnikom ni uspel. To je bilo leta 2014, ko so volivci odločali o noveli zakona o arhivih, na volišča pa jih je prišlo le slabih 12 odstotkov. Prav tako na referendumu ni bil zavrnjen zakon o drugem tiru, o katerem so sicer volivci odločali dvakrat, volilna udeležba pa je bila prav tako med nižjimi.
STA objavlja tabelo s podatki o udeležbi in rezultatih vseh dosedanjih zakonodajnih referendumov.
zakonodajni referendum udeležba (%) za (%) proti (%) --------------------------------------------------------------- vode (2021) 46,46 13,25 86,75 drugi tir (2018) 15,01 49,94 50,06 drugi tir (2017) 20,55 53,47 46,53 zakonska zveza (2015) 36,38 36,49 63,51 arhivi (2014) 11,74 32,63 67,37 družinski zakonik (2012) 30,31 45,45 54,55 delo na črno (2011) 40,44 24,59 75,41 pokojnine (2011) 40,46 27,95 72,05 arhivi (2011) 40,42 29,12 70,88 malo delo (2011) 33,99 19,93 80,07 RTVS (2010) 14,78 27,67 72,33 arbitraža (2010) 42,66 51,54 48,46 zavarovalnice (2007) 57,98 28,88 71,12 RTVS (2005) 30,71 50,30 48,92 izbrisani (2004) 31,54 3,89 94,59 trgovina (2003) 27,54 57,53 41,67 železnice (2003) 31,10 47,17 50,84 telekomunikacije (2003) 31,10 76,72 22,15 postopki OBMP (2001) 35,66 26,38 72,36 TET 3 (1998) 27,33 19,76 78,04
Vir: Državna volilna komisija
Zadnje novice
-
V zadevi Kavaški klan za 14 obsojenih skupaj 108 let zapora (dopolnjeno)
30.9.2026 -
DZ sprejel zakon o javnem skladu za napredno zdravljenje redkih bolezni
30.9.2026 -
DZ zavrnil predlog za znižanje marž pri gorivih
30.9.2026 -
Ministrstvo ob nezadovoljstvu sindikatov javnega sektorja napoveduje imenovanje pogajalske skupine
30.9.2026 -
Rončević imenoval strokovni svet za reformo vzgoje in izobraževanja (seznam)
30.9.2026 -
EU bo dobila center za boj proti spolnim zlorabam otrok na spletu
30.9.2026 -
Bruselj pod drobnogled vzel nekatera vidnejša podjetja iz industrije video iger
30.9.2026 -
Podjetjem na voljo brezobrestno kreditiranje energetskih prenov poslovnih stavb
30.9.2026 -
Društvo socialnih delavcev opozarja na nejasnosti pri pogojevanju socialne pomoči z družbenokoristnim delom
30.9.2026 -
Z odločbo ustavnega sodišča do nadomestila za invalidnost tudi nezaposljive osebe z dolgotrajno duševno motnjo
30.9.2026 -
Ministrstvo s predlogom novele zakona ureja prevoze z uporabo aplikacije
30.9.2026 -
Predsednica republike za viceguvernerko predlaga Arjano Brezigar
30.9.2026