STA novice / DZ Slovenski Bistrici ne bo podelil statusa mestne občine

Predlog zakona je v parlamentarno proceduro vložila skupina poslank in poslancev SDS s prvopodpisano Jelko Godec. Kot je na sredini seji DZ v imenu predlagateljev pojasnila Karmen Furman, je Slovenska Bistrica, ki velja za eno najstarejših mest v Slovenije, danes sodobno mesto, ki je upravno, gospodarsko in kulturno središče tudi za občane sosednjih občin.

V Slovenski Bistrici je po navedbah poslanke sedež številnih državnih institucij: upravne enote, okrajnega sodišča, policijske postaje, območne enote zavoda za zdravstveno zavarovanje, urada za delo, sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, geodetske inšpekcijske pisarne, pa medobčinskega inšpektorata in redarstva, območno obrtno podjetniške zbornice, kmetijsko svetovalne službe, kmetijske zadruge, v samem mestu se nahaja celo vojašnica. Kot je dodala, je na območju slovenjebistriške občine zelo aktiven tudi gospodarski razvoj, imajo namreč kar dve ekonomsko-poslovni coni.

Predšolska vzgoja se izvaja v kar 71 oddelkih javnega in zasebnega vrtca, občina je ustanoviteljica devetih vzgojno izobraževalnih zavodov. V okviru srednješolskega izobraževanja se izvaja pet izobraževalnih programov, na območju občine deluje kar trideset kulturnih društev, je med drugim še nanizala Furman.

Vlada se s podelitvijo statusa mestne občine Slovenski Bistrici ne strinja, saj zakonski pogoji niso izpolnjeni, je pojasnil državni sekretar z ministrstva za javno upravo Jure Trbič. Spomnil je, da zakon o lokalni samoupravi določa, da se lahko občini dodeli tak status, če je na njenem območju mesto, ki ima vsaj 20.000 prebivalcev in 15.000 delovnih mest.

Gre za "priročen izgovor", je menila Furman. Omenjenega pogoja glede prebivalcev in delovnih mest namreč danes ne izpolnjuje kar pet od 12 občin, ki že ima status mestne občine, je opozorila.

A po besedah Trbiča argument, da je DZ v preteklosti včasih ravnal drugače, ne sme biti razlog za ponovne kršitve zakona. Neizpolnjevanje zakonskih kriterijev so kot razlog, da predloga ne bodo podprli, navedli tudi v Gibanju Svoboda, SD, Levica in NSi. So pa vsi obenem izpostavili potrebo po zakonodajni ureditvi področja mestnih občin.

Iz ustavne določbe "izhaja obveza zakonodajalca, da ustrezno uredi tako postopek kot pogoje za ustanovitev mestne občine, česar pa za veljavno ureditev ne moremo trditi," je ugotavljal Teodor Uranič (Svoboda). Na podnormiranosti ureditve mestnih občin in potrebo po spremembi zakonodaje v zvezi z nalogami in pristojnostmi mestnih občin, je opozorila tudi Nataša Sukič (Levica).

V SD si po besedah Jonasa Žnidaršiča želijo, da bi se namesto o rešitvi za eno samo občino pogovarjali o spodbujanju skladnega razvoja s prenosom sedežev državnih institucij v različna slovenska mesta, pa o ponovnem vrednotenju nalog občin glede na funkcije, ki jih dejansko opravljajo.

Tudi v NSi so menijo, da bi bilo bolje, sledeč ustavni določbi, z zakonom določiti naloge mestnih občin in bi se nato tudi v DZ lahko pogovarjali, katera občina res izpolnjuje te pogoje in katera jih ne. Ker so te naloge v tem trenutku nedorečene, namreč tudi v parlamentu včasih prihaja do nerazumevanja, "kaj mestna občina je oz. kaj so njene naloge oziroma odgovornosti," je pojasnila poslanka NSi Vida Čadonič Špelič.