STA novice / ECB ključne obrestne mere znova zvišala za 0,75 odstotne točke (dopolnjeno)

Svet ECB s tretjim zaporednim večjim dvigom obrestnih mer napravlja velik korak naprej pri umikanju spodbud denarne politike, je banka zapisala v sporočilu za javnost. O prihodnjih zvišanjih se bo odločal glede na to, kako se bodo razvijali obeti za inflacijo in gospodarsko rast.

"Pričakujemo nadaljnje zviševanje obrestnih mer," je na novinarski konferenci dejala Lagardova. "Destinacija je jasna, tempo pa bomo določali na vsakem srečanju posebej. Pripravljamo več zvišanj obrestnih mer, s kakšno dinamiko in po kakšni stopnji pa vam ne morem povedati," je dejala. "Nismo še končali," je zatrdila in poudarila, da bo glavni cilj umiriti inflacijo na dva odstotka na daljši rok.

Lagardova se je tudi odzvala na nekatere kritike iz političnih krogov; med drugim sta bila do ECB kritična francoski predsednik Emmanuel Macron ter italijanska premierka Giorgia Meloni. "Opraviti moramo svoje delo. Mandat centralne banke je ohranjanje cenovne stabilnosti in temu cilju moramo slediti z vsemi sredstvi," je dejala po navedbah italijanske tiskovne agencije Ansa.

"Seveda to ne pomeni, da zanemarjamo tveganje recesije. Skrbi pa nas dejstvo, da tistih z nizkimi prihodki ne ogroža le tveganje recesije, ampak tudi realnost inflacije," je dodala.

Obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja ECB se bo z 2. novembrom zvišala na dva odstotka, za odprto ponudbo mejnega posojila na 2,25 odstotka, za odprto ponudbo mejnega depozita pa na 1,50 odstotka.

"Inflacija je še vedno daleč previsoka in bo dalj časa ostala nad ciljno vrednostjo," ob tem navaja svet ECB. "Svet je v okviru svojega mandata pripravljen prilagoditi vsa orodja, da bi zagotovil, da se bo inflacija stabilizirala na ciljni dvoodstotni ravni v srednjeročnem obdobju."

Lagardova je opozorila, da območju evra grozi recesija: "Gospodarska aktivnost v območju evra se je v tretjem četrtletju leta predvidoma močno upočasnila, pričakujemo nadaljnje slabljenje v preostanku letošnjega in v začetku prihodnjega leta." Inflacija bi se lahko povzpela nad pričakovano, če se zvišajo cene energije in hrane.

Svet ECB bo na prihodnjem zasedanju decembra razpravljal tudi o tem, kako naj začne zmanjševati napihnjeno bilančno vsoto. Ta se je v zadnjih letih močno povečala zaradi nakupov vrednostnih papirjev in znaša okoli 8800 milijard evrov, svet pa bo na zadnjem letošnjem zasedanju določil "ključna načela" za njeno zmanjševanje. Šlo bi še za enega od korakov v smeri normalizacije doslej izredno ekspanzivne denarne politike.

Glede program nakupa vrednostnih papirjev (APP) in izrednega programa nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji (PEPP) je svet danes sicer še navedel, da namerava glavnico zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa APP, še naprej v celoti ponovno investirati, in sicer daljše obdobje po datumu, ko je začel dvigovati ključne obrestne mere ECB, vsekakor pa tako dolgo, kot bo potrebno, da se vzdržujejo razmere obsežne likvidnosti in ustrezna naravnanost denarne politike.

Kar zadeva program PEPP, namerava svet glavnico zapadlih vrednostnih papirjev ponovno investirati vsaj do konca leta 2024. Postopno zmanjševanje portfelja v okviru tega programa se bo upravljalo tako, da se prepreči poseganje v ustrezno naravnanost denarne politike.

Svet ECB bo še naprej fleksibilno ponovno investiral unovčenja, ki izhajajo iz portfelja v okviru programa PEPP, da bi preprečil tveganja, povezana s pandemijo, ki bi lahko ogrozila prenos denarne politike, so še navedli.

Danes je svet sicer tudi sklenil spremeniti tudi pogoje, ki veljajo v tretji seriji ciljno usmerjenih operacij dolgoročnejšega refinanciranja. Ta instrument je v akutni fazi pandemije igral ključno vlogo pri blažitvi tveganj za cenovno stabilnost, zdaj pa ga je treba rekalibrirati zaradi nepričakovanega in izjemnega zvišanja inflacije, so pojasnili v banki. Zato bo ECB prilagodila obrestne mere ter bankam ponudila dodatne datume prostovoljnega predčasnega odplačila, so pojasnili.

Kot zadnje je svet ECB za boljšo uskladitev obrestovanja obveznih rezerv, ki jih imajo kreditne institucije pri centralnih bankah evrskega območja, s pogoji na denarnem trgu sklenil, da obrestno mero za obvezne rezerve izenači z obrestno mero ECB za odprto ponudbo mejnega depozita.