STA novice / Vlada zamejila končno ceno toplote iz daljinskega ogrevanja na plin (dopolnjeno)

Kot je na novinarski konferenci po seji vlade povedal minister za infrastrukturo Bojan Kumer, so z dopolnitvijo uredbe o določitvi cen zemeljskega plina iz plinskega sistema, ki bo začela veljati 1. novembra, določili najvišjo dovoljeno ceno zemeljskega plina za sisteme daljinskega ogrevanja, ki kot vhodni energent uporabljajo plin.

"S tem smo zamejili tudi končno ceno daljinske toplote na znosen nivo," je dejal Kumer.

Po njegovih besedah so se v zadnjem obdobju začele pojavljati namere, da bi se cene daljinske toplote s 1. januarjem 2023 začele poviševati, ker so cene na trgih povišane tudi za tri- do štirikrat glede na enako obdobje lani.

Navedel je prihranke, ki jih bo prinesla regulacije vhodne cene plina pri 73 evrih na megavatno uro (MWh), medtem ko bi najavljena tržna cena znašala 150 evrov na MWh. Regulirana cena pomeni v sistemu v Mariboru prihranek 122,25 evra, na Jesenicah 146,16 evra, v Trbovljah 183,49 evra in v Novi Gorici 122,79 evra, je povedal minister.

Cene bodo sicer višje kot lansko zimo, razlog pa je med drugim ta, da so lani pozimi ti sistemi uporabljali plin, ki so ga kupili leto ali dve prej, ko so bile cene "popolnoma neprimerljive".

V omenjenih štirih sistemih se povišane cene plina najbolj poznajo, ostali sistemi plin uporabljajo v manjši meri, je dejal minister. Glede ogrevanja v Ljubljani je povedal, da poteka sicer velika investicija kogeneracije toplote in elektrike na plin, a da so se oskrbeli z drugim energentom, "kar pomeni, da ta regulacija zanje trenutno ni merodajna".

Vlada je s spremembo uredbe to tudi uskladila z novelo zakona o oskrbi s plini, ki je med zaščitene odjemalce uvrstila tudi vrtce, šole in zdravstvene domove, tako da bo tudi zanje od 1. novembra veljala regulirana cena.

Opredelili so tudi ceno za plin pri nadomestni oskrbi in pri osnovni oskrbi, ki bo prav tako veljala od 1. novembra.