STA novice / Odbor podprl predlog novele zakona o državni upravi

Predlog novele zakona o državni upravi je v obravnavo po skrajšanem postopku vložila vlada. Z njo želi zagotoviti sistemsko ustrezne umestitve izvajanja nalog verske svobode v okviru ministrstva za kulturo in vzpostaviti pravno podlago za pridobivanje podatkov iz centralno kadrovske evidence ter za izvedbo projekta Vzpostavitev informacijskega sistema za upravljanje in razvoj zaposlenih v državni upravi.

Po besedah državnega sekretarja na ministrstvu za javno upravo Jureta Trbiča, gre pri noveli zakona "za razmeroma tehničen popravek". Spomnil je, da je zakon o spremembah zakona o državni upravi določil, da se področje izvajanja nalog verske svobode januarja leta 2024 z ministrstva za kulturo prenese na novo službo vlade, pristojno za verske skupnosti, vlada pa predlaga, da do omenjenega prenosa ne pride ter da naloge na področju verske svobode še naprej opravljajo na ministrstvu za kulturo. Stališče vlade je, da se v ta namen ne ustanavlja nova vladna služba, je pojasnil Trbič, kot enega od razlogov za takšno rešitev pa navedel, da služba vlade ne more izvajati upravnih nalog.

V razpravi je Anton Šturbej (SDS) spomnil, da je stranka SDS na predlog vladne novele vložila dopolnilo, po katerem bi se področje verske svobode izpod kulturnega ministrstva preneslo na službo vlade, pristojno za verske skupnosti. "Naš amandma zagotavlja večjo avtonomijo," je poudaril Šturbej. Jože Tanko (SDS) pa je poudaril, da so verske skupnosti najbolj množična oblika civilne družbe v Sloveniji. Predlog, da področje verskih skupnosti ostane pod okriljem kulturnega ministrstva, se Tanku "zdi kar malo problematičen", načrtovana statusna sprememba tudi ne odraža tistega, "kar bi pričakovali", je poudaril.

Odbor je danes obravnaval tudi predlog zakona o državnih simbolih, ki so ga v parlamentarno proceduro vložili poslanci SDS s prvopodpisano Jelko Godec. Tak predlog so vložili, ker želijo državljane spodbuditi k pogostejšemu izobešanju zastave in prepovedati javno poveličevanje vseh simbolov totalitarnih režimov. Prav tako ima sedaj veljavni zakon o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije ter o slovenski narodni zastavi po mnenju SDS pomanjkljivosti in je v očitnem neskladju z ustavo. Ustava namreč v svojem 6. členu kot himno nedvoumno določa celotno Zdravljico. Zakon pa sedaj Zdravljice kot himne sploh ne določa, temveč kot himno določa izključno sedmo kitico te pesmi.

Do predloga zakona so bili kritični v zakonodajno-pravni službi državnega zbora, v vladi pa menijo, da predlog zakona ni primeren za nadaljnjo obravnavo. S tem so se po razpravi, ki se je bolj ali manj vrtela okrog vprašanja totalitarnih režimov in simbolov, večinsko strinjali tudi člani odbora, ki so sprejeli sklep, da predlog zakona o državnih simbolih ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Za tak sklep je glasovalo devet članov odbora, proti pa so bili štirje.