STA novice / Poslanci končali pot dohodninskega predloga NSi

Poslanci NSi so predlog novele zakona o dohodnini, s katero bi zvišali zneske posebne olajšave za vzdrževane družinske člane, v parlamentarni postopek vložili konec septembra. DZ je o njem v začetku oktobra že opravil splošno razpravo, nato pa zaradi vložitve zahteve za razpis posvetovalnega referenduma ni glasoval tudi o tem, ali je primeren za nadaljnjo obravnavo.

To je storil danes, po tistem ko je v petek zavrnil razpis posvetovalnega referenduma o zakonskem predlogu, ki so ga prav tako predlagali poslanci NSi. Da je zakon primeren za nadaljnjo obravnavo, je glasovalo 25 poslancev, 50 jih je bilo proti.

V NSi so sicer trdili, da njihov predlog dviga posebne olajšave za vzdrževane družinske člane ni bil namenjen le blaženju lajšanju poledic trenutne draginje, ampak je predstavljal tudi ukrep izboljšanja družinske politike s povečanjem razpoložljivega dohodka.

V vladi in koaliciji so medtem navajali, da bi predlagane spremembe razbremenile predvsem družine z višjimi dohodki, za zavezance z najnižjimi plačami pa dodatno zviševanje olajšave ne bi pomenilo višjega razpoložljivega dohodka.

Še posebej pa so opozarjali, da je bil celoten manever s predlogom novele in posvetovalnega referenduma o njej namenjen blokiranju vladnega predloga novele zakona o dohodnini, ki ne more začeti parlamentarne poti, dokler je v postopku opozicijski predlog.

Ravno zato je koalicija pohitela z drugo izredno sejo danes. Po današnji odločitvi bi se tako lahko zdaj začela obravnava vladnega predloga. Ta predvideva odpravo nekaterih razbremenitev pri dohodnini, ki jih je letos spomladi potrdila prejšnja parlamentarna večina, med drugim postopno zviševanje splošne olajšave do leta 2025. Uvaja medtem nekatere nove olajšave za mlade in tiste z nižjimi dohodki ter posega v sistem samostojnih podjetnikov, ki so vključeni v sistem normiranih odhodkov.

A povsem mogoče je, da bo tudi za vladni predlog na začetku njegove poti opozicija vložila predlog za razpis posvetovalnega referenduma. To bi še vsaj za okoli mesec dni odložilo njegovo sprejetje.

Vladi in koaliciji se mudi, da bi davčne spremembe začele veljati z novim davčnim letom, opozicija pa želi to preprečiti. Spremembam namreč ostro nasprotujejo, češ da je zviševanje davčnih obremenitev v času energetske in prehranske draginje nerazumno in škodljivo. V nasprotovanju so se jim pridružile tudi delodajalske organizacije, ki močno podpirajo dvig neto plač prek dohodninskih razbremenitev.

Vlada medtem poudarja, da je v boju zoper draginjo sprejela številne ukrepe pomoči gospodinjstvom in podjetjem, tudi znižanje DDV na energente, še bistveno obsežnejše ukrepanje se napoveduje za 2023. V tej luči naj bi nekoliko manjši izpad prihodkov od dohodnine od predvidenega z dohodninsko zakonodajo iz letošnje pomladi vsaj v določeni meri pokril to okrepljeno fiskalno delovanje. Za prihodnje leto medtem vlada napoveduje obsežnejše davčne spremembe.